Brezčasno slovensko oblikovanje

Še preden se razstava 22. oktobra preseli v Zgornji lapidarij Ljubljanskega gradu, si lahko makete štirinajstih prepoznavnih izdelkov slovenskih oblikovalcev ogledate v kletnih prostorih Gospodarskega razstavišča.

Kot so zapisali organizatorji, Zavod BIG, je razstava Brezčasno slovensko oblikovanje nastala iz želje, da bi sodobne dosežke, ki bodo sicer zavzeli mesto v okviru Meseca oblikovanja, podkrepili z deli, ki so ustvarjala in podčrtavala zgodovino slovenskega oblikovanja. Gre za industrijske izdelke, ki so bili v času svojega nastanka opaženi, priznani in uspešni, številni pa še zdaj veljajo za ikone slovenskega oblikovanja.

Štirinajst brezčasnih Na ogled so tako izdelki, ki so si v preteklih letih prislužili naziv brezčasni. Med štirinajstimi je na primer pralni stroj Simple & Logical, ki sta ga oblikovala Janez Smerdelj in Tone Holobar, izdelan pa je bil leta 1995 za Gorenje. Predstavlja prelomnico pri oblikovanju gospodinjskih aparatov, saj pomeni odločen premik od tehnično prezapletenega stroja k preprostemu in uporabniku prijaznemu, zato pa nič manj učinkovitemu gospodinjskemu aparatu.

Vrhunsko oblikovani stroji? Naslednji v vrsti je cestni telefonski signalni steber oblikovalca Ljubana Klojčnika, ki ga je ta leta 1972 oblikoval za Iskro, izdelan pa je bil leto pozneje. Izdelek, ki ga še danes lahko srečamo na naših avtocestah, je leta 1973 na petem Bienalu industrijskega oblikovanja prejel tudi zlato medaljo. Pobi je polnilec akumulatorjev, ki ga je leta 1973 arhitekt in oblikovalec Marijan Gnamuš oblikoval za Iskro. Albert Kastelec se je na razstavo uvrstil z družino električnih orodij, ki so nastali med letoma 1960 in 1970. Gre za serijo premišljenih ergonomskih, funkcionalnih in estetsko dovršenih ročnih električnih orodij, ki so požela vrsto priznanj tudi na tujem. Motorno kolo ATX 50 iz leta 1983 je delo Igorja Rose, z njim pa so Slovenci prevozili marsikateri kilometer, ko avtomobili še niso bili tako samoumevni.

Od Rexa do Coctine stekleničke Niko Kralj, legenda slovenskega oblikovanja, je stol Rex oblikoval leta 1954, do danes pa so Rexov prodali že več kot milijon. Izdelujejo ga serijsko, je cenovno dostopen, odlikujeta pa ga tako funkcionalna kot tehnična inovativnost. Sistem L, stol, ki ga sestavljata preprosta konstrukcija ukrivljenih palic iz vezanih lesenih lamel ter oblazinjen sedež, je delo oblikovalca Branka Uršiča, ki ga je za podjetje Stol Kamnik oblikoval leta 1981. Počivalnik Gondola z letnico nastanka 1969/1970 oblikovalca Oskarja Kogoja združuje likovne, ergonomske in tehnološke kakovosti. Med brezčasnimi je tudi ikonična steklenička za Cocto iz leta 1953 avtorja Sergeja Pavlina.

Slovensko oblikovanje v MOMI – newyorškem muzeju moderne umetnosti K-67 iz leta 1966 je sistem modulov iz ojačanega poliestra, ki jih lahko uporabljamo kot samostojne enote ali pa jih sestavimo v večje konstrukcije. Gre za idejo arhitekta in oblikovalca Saše J. Maechtiga, K-67 pa je newyorški muzej moderne umetnosti vključil tudi v svojo zbirko oblikovanja 20. stoletja. Serijo elegantnih mikrofonov je Marko Turk oblikoval leta 1963. Njegov mikrofon MD 9 je bil leta 1964 kot prvi izdelek slovenskega oblikovalca vključen v zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku.

Telefon ETA je svoje mesto našel v skoraj vsakem slovenskem domu, nič drugače pa ni bilo niti na tujem. Napravica, ki jo je v letih 1978/79 oblikoval Davorin Savnik, je še dandanes zgled uspešnega domačega oblikovanja, prepoznavnega tudi v tujini. Ferdo Pak pa je leta 1977 v steklarski šoli Rogaška Slatina oblikoval serijo naložnih posod Konus, ki jih odlikuje čistost in kompleksnost materiala ter eleganca, povezana z uporabnostjo izdelkov.