Tekaški blog: Imam kolena!

Fizična kondicija ni ravno nekaj, s čimer bi se zadnje čase hvalila, a potihoma sem sama pri sebi upala, da ni tako hudo, čeprav se zadnjih pet let nisem ravno pretegovala po telovadnicah, fitnesih ali trimstezah. Pravzaprav je moja edina konstantna fizična aktivnost sprehajanje psov in hoja iz četrtega nadstropja v pritličje ter obratno, enkrat na leto pa se vpišem na jogo in vztrajam dva meseca, nato pa se tolažim, da je vse to bolje kot nič. Nekako po žensko sem sklepala, da je merilo telesne pripravljenosti dejstvo, da lahko še vedno zapnem hlače iz srednje šole, kar je sicer čisto fino, a mi pri športu nič ne pomaga.

Tek me je v nekaj dneh postavil pred kruto spoznanje, kako zanemarjena sem. Najprej se je oglasil vrat, kot bi vsak dan prenašala nahrbtnik kamenja, nato so nase opozorile roke (?!), po dveh tednih pa so se predstavila kolena. Leta in leta že poslušam o kolenih, kot bi bila najbolj pomemben del telesa: ta ni mogel več igrati košarke, ker ga bolijo kolena, drugi ne brca več žoge, ker ima težave s kolenskimi vezmi, tretji ne more pokrčiti noge, ker mu kolena ne dovolijo, četrti čaka na operacijo, ker ... Skratka, občutek sem imela, da se pri kolenih vse začne in neha, čeprav sama svojih kolen nisem nikoli niti začutila. Kakšna boleča kolena, lepo vas prosim, kaj je to?

No, do zadnjič. Saj ne vem, kaj je bilo, tek je bil enak kot vedno, ampak ko sem prišla domov, me je notranja stran kolen tako bolela, da mi je šlo na jok. Nisem mogla sezuti superg, ne da bi si pomagala z roko, pa še sesti sem morala, sploh ne pomnim, da bi to že kdaj počela, človek se vendar sezuje stoje! Kakršenkoli gib sem naredila, sem imela občutek, da si bom zvila nogo, ker mi bo razpadlo koleno, dol po stopnicah nisem mogla drugače kot postrani (kot da "štamfam"), najbolj pa me je skrbelo, kako bom lahko še kdaj tekla. Ne hodila ali plesala, ampak tekla.

Naslednje jutro – nič. Kolen spet ni, jih ne čutim. Odločila sem se, da bom vseeno počivala in grem teč naslednji dan, ko se je vsa scena s koleni ponovila. In tako dva tedna, dokler ni bolečina v kolenih izzvenela in se pravzaprav ne pojavlja več, čeprav ... Kolena še vedno čutim. A je to normalno? Ali tečem narobe? Bi morala jesti kaj posebnega? Naj delam vaje za moč? Obiščem fizioterapevta? Naj neham teči? Buah, samo tega ne, lepo prosim, ker je tek moja nova droga, nočeeem nehaaati!!

Dokler se ne vidimo v tekaški šoli, se priporočam za mnenja in nasvete v komentarjih, do takrat pa želim srečo vsem kolenom na svetu, da bi pridno sledila svojim lastnikom!