Martin Pavčnik

Petek,
28. 9. 2012,
11.43

Osveženo pred

9 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 28. 9. 2012, 11.43

9 let, 3 mesece

Tina Maze je večna le v krilatici

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Ni skrivnost, da izjemni rezultati Tine Maze pogosto preusmerjajo pozornost in mečejo senco na točkovno bero ostalih slovenskih reprezentantk. A tudi prva dama slovenskega smučanja še zdaleč ni večna.

Spogledovanje z velikim kristalnim globusom je imanentno najboljšim alpskim smučarjem, zato so tudi razmišljanja Tine Maze o možnostih za napad na največjo smučarsko nagrado povsem razumljiva in pravzaprav zaželena. Po drugi strani pa je res, da si s tem nehote dela medvedjo uslugo, saj prav zaradi glasnega razmišljanja o zmagi v skupnem seštevku nato laično vrednotenje drugega ali tretjega mesta občasno dobiva pridih izgubljene bitke za zmago in ne zasluženih hvalnic na račun zgodovinskih dosežkov. A Mazejeva je kot rojena šampionka pač tekmovalka, ki s svojo ekipo vseskozi stremi k popolnosti. Dejstvo pa je, da bo širša slovenska športna javnost, žal, vse njene podvige resnično začela ceniti in spoštovati šele v letih, ko se bo svetovni vrh zdel popolnoma nedosegljiv. Če bi se oklenili točkovne bere preostalih slovenskih smučark, bi zlahka potegnili zaključek, da bo do tega trenutka prišlo po olimpijski sezoni 2013/14, ko naj bi Mazejeva svoje smuči postavila v kot.

Verjeli ali ne, Tina Maze je zgolj v minuli sezoni sama osvojila več točk kot pa vse preostale slovenske alpske smučarke v zadnjih osmih letih skupaj. Res je sicer, da so dosežki v zadnjih sezonah boljši kot pa neposredno po slovesu "vražjih Slovenk", a z izjemo redkih prebliskov je Mazejeva, ki bo prihodnje leto dopolnila 30 let, pač edina Slovenka, ki lahko meša štrene najboljšim.

Popolnoma nesmiselno bi se bilo seveda sedaj podajati na brezglavi lov na naslednico Tine Maze. Vseeno pa se velja vprašati, kakšen je domet še aktivnih tekmovalk, predvsem Maruše Ferk in izjemno obetavne Ilke Štuhec, katere razvoj so dodobra zavrle zdravstvene težave, obenem pa pogledati tudi v mlajše kategorije. "V prvi vrsti se moramo zavedati nadarjenosti in smučarske izjemnosti Tine Maze. Takšni športniki oziroma kar šampioni se vendarle ne rojevajo vsako leto. Vseeno pa verjamem, da se lahko tudi točkovni graf preostalih reprezentantk začne bolj odločno dvigovati. Že v bližajoči se sezoni verjamem, da bosta Maruša Ferk in Ilka Štuhec pokazali več. Ostale? Biti moramo potrpežljivi. Razpolagamo z nekaj nadarjenimi tekmovalkami, a čez noč ne gre. Tu so Tina Robnik, Eli Plut, Anja Oman … Verjamem, da bomo ob pravem delu marsikatero mlado smučarko lahko potisnili na zavidljivo raven tudi v svetovnem pokalu, a potrebna sta sistematika in tudi čvrst finančni sistem," razmišlja Andrej Možina, odgovorni trener ženske reprezentance za hitri disciplini.

Nekoliko bolj črnogled je Denis Šteharnik, ki skrbi za ekipo za tehnični disciplini. Trdi namreč, da v ozadju ne vidi kakšnega resnično izstopajočega talenta, predvsem pa ga odkrito skrbijo nekonkurenčni pogoji za delo. "Če sem povsem odkrit, moram ugotoviti, da je kakovostna raven pogojev za trening pri Slovencih nižja kot v tujini. Smo v velikem zaostanku, zato bomo ob takšnem trendu vse težje držali stik z najboljšimi. Strinjam se, da je treba Tini kot najboljši slovenski alpski smučarki nuditi najboljše pogoje. A obenem se moramo vprašati tudi, kakšna bo slika čez nekaj let. Če ne bomo sistematično delali z mladimi v dobrih pogojih, ne bomo mogli upati na dobre rezultate," pravi Šteharnik, ki je v svojih razmišljanjih že večkrat osvetlil nekonkurenčnost pogojev za delo.

Marsikaj je seveda povezano s finančnim stanjem, zato je skrb vzbujajoč predvsem trend oziroma zapadanje v začaran krog. Baza mladih smučarjev je namreč vse manjša, smučanje vse držaje, starostna meja do katere morajo tekmovalci oziroma starši ter klubi poleg vložene energije vlagati tudi visoka denarna sredstva, pa vse višja.