Od prvih stopničk do olimpijske medalje

Eden izmed temeljnih zimskih olimpijskih športov je bil v Sloveniji še pred desetletjem na stranskem tiru. Za razliko od alpskih smučarjev in smučarskih skakalcev naši tekači ali tekačice niso dosegali odmevnih rezultatov. Vse se je spremenilo na začetku novega tisočletja, ko je v tekaških smučinah začela vse bolj vidno vlogo igrati takrat zelo obetavna mlada Brinjčanka Petra Majdič. Do danes je nanizala kar 20 zmag svetovnega pokala in še 21 uvrstitev na oder za zmagovalke*. V zadnjih letih pod slovensko zastavo vse bolj uspešno tekmujejo tudi druge tekačice, med katerimi se je Majdičevi najbolj približala Kranjčanka Vesna Fabjan. Ta se je v svetovnem pokalu prav tako že povzpela na vrh.

* - v to število so vključene tudi zmage na turneji Tour de Ski

V Asiagu med tri, v Drammnu prva zmaga

Majdičeva je pri 19 letih prvič nastopila v svetovnem pokalu v Novem mestu na Češkem januarja 1999. Dve leti kasneje je prvič v karieri stala na odru za zmagovalke v njeni najljubši disciplini šprintu. Sezona 2001/02 je bila še uspešnejša.

Dve drugi mesti v šprintu in še kopica uvrstitev v najboljšo deseterico so ji prinesle takrat izvrstno 14. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. V naslednjih treh letih do izboljšav rezultatov ob skromnih pogojih za trening in pomanjkanju denarja v slovenskem smučarskem teku ni prišlo. Vendar pa je vztrajala in leta 2006 je trdo delo obrodilo sadove. V Davosu je prvič v karieri stala na odru za zmagovalke tudi na daljši preizkušnji, in sicer na 10 kilometrov v klasični tehniki. Marca 2006 je bila sprva tretja na maratonu v Mori (prav tako v klasiki), nato pa je prvič v karieri stopila še na najvišjo stopničko. To se je zgodilo v Drammnu na Norveškem v šprintu, ki v tistem obdobju, zanimivo, ni bil njena najboljša disciplina. Leto 2006 je Majdičeva končala na 9. mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala. To je bil začetek z zlatimi črkami zapisanega obdobja slovenskega smučarskega teka.

Medalja na svetovnem prvenstvu in mali kristalni globus

Kariera Majdičeve se je po sezoni 2005/06 in po prvi zmagi začela strmo vzpenjati. Takrat se je končalo sodelovanje z dolgoletnim trenerjem Robertom Slabanjo, na njegovo mesto pa je prišel Ivan Hudač. Skupaj s Slovakom sta začela še bolj skrbno načrtovati treninge, kar se je obresovalo že takoj v naslednji sezoni. Zbrala je šest uvrstitev na oder za zmagovalke, od tega tri zmage. Prvič v karieri je dobila tudi daljšo preizkušnjo.

S konkurenco je pometla na tekmi turneje Tour de Ski v Oberstdorfu na 10 kilometrov klasično. V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila ob koncu sezone 2006/07 četrta, v skupnem seštevku šprinta pa kar druga. Sezono je kronala s srebrno šprintersko medaljo na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v Sapporu. Za spoznanje manj uspešna je bila naslednja sezona svetovnega pokala, katero je končala na petem mestu. Slabše ji je šlo predvsem na daljših preizkušnjah, medtem ko je še naprej blestela v šprintu. Takrat je prvič v karieri osvojila mali kristalni globus za najboljšo v skupnem seštevku šprinterskih uvrstitev. Majdičeva je sicer vseskozi dosegala rezultate, ki so bili še pred nekaj leti za slovenski smučarski tek kot znanstvena fantastika.

Šampionski sezoni in razočaranji

Najboljša slovenska tekačica vseh časov je na tekmah svetovnega pokala vse bolj pogosto posegala po najvišjih mestih. V sezoni 2008/09 je postala serijska zmagovalka šprinterskih preizkušenj. V tej disciplini je nanizala kar osem zmag in z velikansko prednostjo drugič zapored dobila mali kristalni globus. Marca 2009 je dobila tudi kraljevsko preizkušnjo na 30 kilometrov v Trondheimu. Na turneji Tour de Ski je bila uvrščena na tretje mesto, iz rok pa ji je na zadnji tekmi za las spolzela zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ta je zgolj zaradi spremenjenega točkovanja na sklepni skandinavski turneji pripadla Poljakinji Justyni Kowalczyk. Veliko razočaranje pa je Majdičeva doživela na svetovnem prvenstvu v Libercu, kjer je bila prva favoritinja za zmago v šprintu in resna kandidatka za še kakšno od medalj, a je zbolela in ostala praznih rok.

Tudi zadnja sezona svetovnega pokala je bila fantastična. Na turneji Tour de Ski je kar trikrat zmagala, prvo mesto v skupnem seštevku pa je izgubila šele na zadnjem vzponu zadnje dirke v dolini Fiemme. Glede na to, da je blestela v vseh disciplinah in bila dolgo časa vodilna v svetovnem pokalu, si je ogromno obetala na olimpijskih igrah v Vancouvru. Tam pa je v ogrevalnem krogu pred šprintom padla v jarek ob progi in si polomila nekaj reber. Kljub temu je nekako uspela priteči do bronaste medalje, to pa je bil tudi njen zadnji nastop v sezoni. Sklepni del slednje je nato zaradi poškodbe izpustila, kljub temu pa pa na koncu osvojila tretje mesto tako v skupnem seštevku svetovnega pokala kot v seštevku šprinta.

Ni več samo Majdičeva

Za veliko večino uspehov v zgodovini slovenskega smučarskega teka je zaslužna Petra Majdič, ki ima že nekaj časa ob sebi tudi izvrstno servisno ekipo. V zadnjih letih pa se ji je na najvišjih mestih nekajkrat pridružila tudi Vesna Fabjan. Ta se je v sezoni 2007/08 prvič v karieri uvrstila med najboljših pet v svetovnem pokalu.

V minuli sezoni je Fabjanova dočakala tudi prve stopničke in prvo zmago. Slednje se je ob nekoliko okrnjeni konkurenci veselila letos v Ribinsku v Rusiji. Med najboljših deset se je izmed Slovenk dvakrat v karieri prebila tudi Katja Višnar. To se je prav tako zgodilo v lanski sezoni.