Iztok Klančnik: Tina Maze ostaja del slovenske smučarske zgodbe

Pred slabim mesecem ga je predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar nagovoril h kandidaturi za predsednika alpskega zbora in odbora. Pred slabim tednom je bil brez protikandidata gladko izvoljen. S tem je okrepil svojo športno pojavnost. Do zdaj je bil dejaven kot član organizacijskega komiteja planiških tekem, sodeloval je pri jeseniškem hokejskem klubu, pri Mednarodni smučarski zvezi pa ima kartoteko nekdanjega tekmovalca v smučanju prostega sloga in nato še sodnika. Sicer pa je Iztok Klančnik predvsem poslovnež. Že vrsto let je generalni direktor HP v Sloveniji, pred tem pa je deloval v IBM, Telekomu Slovenije in Avtenti.

Kako intenzivni so bili prvi dnevi po izvolitvi za predsednika zbora in odbora za alpsko smučanje, ki je sicer volonterska funkcija, a predvsem v tem delu leta zelo pomembna? Uvidel sem, da me čaka ogromno dela, kar pa sem deloma tudi pričakoval. Pogovarjal sem se s številnimi različnimi subjekti, ki sodelujejo v smučarskih procesih. Po teh pogovorih še bolj verjamem v ljudi. Trdim pa, da bo treba dvigniti raven komunikacije in povečati zaupanje med posamezniki. Skupaj lahko naredimo marsikaj. Imamo dobre in ustrezno pripravljene tekmovalce, ki pa do zdaj niso mogli pokazati tistega, kar znajo. Ob tem se dobro zavedam, da nekateri ukrepi, za katere se bom zavzemal, ne bodo uresničljivi čez noč. Prav zaradi tega izpostavljam sodelovanje s kolegi v alpskem odboru, saj so tam predstavniki vseh regij. Soočali se bomo lahko s problematiko celotnega slovenskega smučanja.

Ni skrivnost, da ste člane odbora zbrali že nekaj minut po torkovi izvolitvi. Lahko javnosti že ponudite kakšne oprijemljive sklepe ali nemara celo zaveze? Najprej bo treba opraviti hitro analizo pretekle sezone in se pogovoriti o uspešnosti trenerskega dela. Na podlagi tega se bo treba s trenerji pogovoriti tudi o prihodnosti. Verjamem, da bo slika čez en teden že bolj jasna.

Pri ocenjevanju trenerskega dela se boste verjetno naslonili predvsem na strokovni svet? Res je. Za vodjo strokovnega sveta je bil izvoljen Grega Benedik. Po predlogu novega pravilnika bo v tej vlogi tudi namestnik predsednika alpskega odbora.

Kmalu po izvolitvi ste napovedali tudi pogovore s trenerji in tekmovalci. Uresničujete te besede? Da, s prvimi sem se že srečal. V načrtu pa imam sestanek z vsemi reprezentanti in trenerji. Poleg tega že prejemam prve povratne informacije. Opozorjen sem bil na nekaj področij, na katerih bo treba tako ukrepati. Zanimivo je, da v večini primerov ne gre za spremembe, ki bi obvezno terjale večja denarna sredstva. Velikokrat bosta zadostovala že dober razmislek in boljša organizacija.

Ste lahko nekoliko bolj konkretni? Prosil bi še za kakšen teden časa. Sliko še rišem. V roku enega tedna vam bomo verjetno že lahko predstavili glavne osebe, ki bodo vodile reprezentance.

V tem času bo znano tudi, kdo bo vodja alpskih disciplin oziroma direktor panoge. Iskanje prvega moža poteka na dveh ravneh: z neobvezujočim razpisom in individualnimi pogovori. Kako blizu ste končni rešitvi? Za razpis smo se odločili zato, da bi priložnost ponudili tudi tistim potencialnim kandidatom, ki jih danes ne vidimo ali ne znamo poiskati. Kdo ve, morda se kje skrivajo strokovnjaki, ki združujejo poslovna in smučarska znanja. Po drugi strani pa je jasno, da bi bilo škoda čakati le na to, da se bo prava oseba javila sama. Ne skrivam, da pogovori že potekajo. Več bo znano v sredo, ko se bo razpisni rok končal. Takrat se bomo sestali, pregledali prijave in opravili prve pogovore.

Lahko potrdite, da je med resnimi kandidati, s katerimi se pogovarjate, tudi nekdanji reprezentant Andrej Miklavc? O imenih ne bi govoril. To ne bi bilo korektno do kandidatov in tistih, ki se odločajo ta razpis. Ne želim sprožati špekulacij. V mojem interesu pa je, da kar se da hitro pridemo do direktorja.

Ne moremo niti mimo pogovora o Andrei Massiju, ki je že lep čas favorit vodstva zveze za glavnega trenerja ali vsaj vodjo moških reprezentanc. Ideji ste naklonjeni tudi vi. Kako potekajo pogovori? Ni skrivnost, da pogovori potekajo. Niso končani. Menim pa, da jih bo treba v relativno kratkem obdobju končati. Če namreč ne bi sprejel povabila, bi se morali organizirati na drugačen način. Vsekakor Massija vidim v slovenskem alpskem smučanju. V trenerskih vrstah ali na kakšen drugem položaju? To bo jasno po zadnjih pogovorih.

Dejali ste, da ga "vidite v slovenskem smučanju". Imate občutek, da se vidi tudi sam? Imam pozitiven občutek.

Na to temo pa je bržčas vezano tudi vprašanje (ne)nadaljevanja kariere Tine Maze … Tina še ni povedala, kako in kaj. Počakajmo …

Verjetno lahko predvidevamo, da potencialne pokrovitelje zanima, ali bo Tina še aktivna smučarka. Ste morda zaradi tega ob pogovorih z njimi v manjši zagati? S predstavniki morebitnih pokroviteljev sem šele pred kratkim začel pogovore. Do zdaj še nismo prišli do tega vprašanja. Ne glede na to, kako se bo odločila, pa verjamem, da bo Tina ostala z nami. Tina Maze ostaja del slovenske smučarske zgodbe. Je vzornica novim rodovom. Tega sem moramo zavedati. Slovensko smučanje je treba razvijati tudi s pomočjo vzornikov, kakršni so Tina, Bojan Križaj in preostali nekdanji zvezdniki. To so imena, ki "vlečejo".

Jih vidite v vlogi promotorjev alpskega smučanja? Tako je.