"O Ilkini zgodbi sanjamo vsi smučarji"

Ana Drev bo v tehničnem delu svetovnega prvenstva v St. Moritzu eno od najmočnejših slovenskih orožij. Foto: Sportida

Ana Drev, ki je v pretekli zimi navdušila z dvema uvrstitvama na drugo mesto v svetovnem pokalu, trenutno pa je deveta veleslalomistka sezone, je slovenski skupni imenovalec svetovnih prvenstev v St. Moritzu 2003 in 2017. A če je bila v prvem primeru zgolj nadobudna najstnica, bo v četrtek štartala z realnimi možnostmi za vrhunski rezultat.

Ste se ob vrnitvi v St. Moritz v spominih vrnili v leto 2003, kjer ste tedaj prav na tem prizorišču prvič nastopili na svetovnem prvenstvu?
Žal se ne spominjam, kakšni občutki so me prevevali na tistem prvenstvu. Kar težko pa verjamem, da je od mojega prvega nastopa na svetovnem prvenstvu minilo že 14 let. Bila sem zelo mlada in neizkušena. To je bil zame nov svet.

Ob dveh nastopih na olimpijskih igrah bo sicer to za vas že sedmo svetovno prvenstvo. Se morda zaradi tega lažje osredotočate na sam nastop ali se pa se vas teža velikega tekmovanja še vedno dotakne?
Priznati moram, da se nikoli nisem prav obremenjevala z velikimi tekmovanji. Nikoli nisem čutila rezultatskega bremena. Velika tekmovanja so zame priložnost, ne pa obveza. Morda sem zaradi tega tudi v letih, ko mi v svetovnem pokalu ni šlo najbolje, znala največ pokazati prav na svetovnem prvenstvu ali olimpijskih igrah. Tudi letos se ne bi branila najboljšega rezultata sezone. Zavedam pa se, da sem tokrat v drugačni vlogi. V preteklosti na velikih tekmovanjih nikoli nisem nastopila v krogu najboljših.

V sezoni 2016/17 petkrat med deseterico, a (še) nikoli na stopničkah Foto: Sportida

Nepisano pravilo, ki ga radi ponavljajo predvsem najbolj uspešni, pravi, da na svetovnih prvenstvih šteje le kolajna. Sami ste namignili, da boste letos na SP prvič nastopili kot ena od kandidatk za najvišja mesta …
Vse od prihodu v St. Moritz razmišljam le o tem, kako poiskati pravi občutek. Zavedam se, da je vse na meni. V zadnjem obdobju sem trenirala na različnih podlagah. Pripravljena sem na marsikaj. Želim priti do položaja, ki mi bo omogočal popoln napad. Zavedam se, da je šesto mesto dober rezultat, a sem nisem prišla s to mislijo.

Zdi se, da tudi kolajna ni prepovedana tema …
Ne, prav gotovo ne. Lagala pa bi, če bi dejala, da razmišljam le o tem. Daleč od tega. Moje misli so predvsem pri pripravi. Poleg tega letos še nisem stala na stopničkah. Večkrat me je od najboljših ločilo dobrih 30 stotink. Na moji smučarski ravni je to seveda mogoče nadoknaditi. Zgodi se lahko karkoli. Lahko se zavihtim med dobitnice kolajne, lahko zaključim na desetem mestu.    

Se strinjate z oceno, da je prav v ženskem veleslalomu konkurenca najostrejša?
Prav neverjetno je, koliko deklet smuča na visoki veleslalomski ravni. Kot bi se vračali v čase, ko je glavnina najboljših izhajala iz te discipline. Dandanes imajo mnoge smučarke, ki blestijo v hitrih disciplinah ali slalomu, svojo osnovo v veleslalomu. Še več, vsem po vrsti rezultat v tej disciplini največ pomeni. Večkrat naletim na solze tekmic, ko jim prav v veleslalomu spodleti. Morda se prav zaradi tega ustvarja občutek o širokem veleslalomskem vrhu. Kaj to pomeni zame? Da zgolj solidna vožnja ne prinaša stopničk.

Na pragu 32 let: najstarejša v slovenski reprezentanci Foto: Sportida

Kakšna popotnica je pravzaprav sezona 2016/17?
Čeprav za razliko od predhodne sezone nisem stala na odru za zmagovalke, pa sem ponosna na konkurenčne vožnje na različnih postavitvah in podlagah. Sem v stiku z najboljšimi. V tem pogledu je popotnica dobra. Vseeno pa mi vožnja, o kateri sanjam, še ni uspela.

Kako zadovoljni ste bili s smučanjem na zadnjih treningih?
Hm, žal ne najbolj. Razlog se skriva v zelo zahtevnih pogojih. A v St. Moritzu se občutki vračajo. Nekoliko me begajo le spreminjajoči se pogoji. Moja naloga je, da se na treningu popolnoma prilagodim in pripravim nastavitve za tekmo.

Verjetno potrebujete tudi niz kakovostnih zavojev, da v sebi znova prebudite veleslalomsko napadalnost …
Točno tako! Govoriva o stanju, ko smučar začuti podlago in je povsem pripravljen za tekmo. To bo na koncu odločilnega pomena.   

Kako pa ste spremljali zmagoslavje Ilke Štuhec?
Bila sem na poti v St. Moritz. Naše vozilo je ob njeni zmagi zajela evforija. Svetovna prvakinja? Vsa čast! Za nameček v smuku in na tekmi, na kateri so imele vse tekmovalke enakovredne pogoje. To so res trenutki, za katere smučar gara celo življenje. O tem sanjamo vsi smučarji. Ilki je uspelo, za kar ji iskreno čestitam. Prav zaradi tega sem se na vsak način želela udeležiti večerne podelitve kolajn. Načrte bi mi skoraj preprečil prometni zamašek, v katerem smo izgubili kar dve uri. Na koncu sem do zbirnega mesta prišla minuto pred dogovorjeno uro. Kar v vozilu sem se preoblekla in na razglasitvi čestitala Ilki.

Veleslalomski dan D bo v St. Morizu napočil v četrtek (9.45/13.00) Foto: Sportida

Tudi ostale reprezentančne tekmovalke niso ostale ravnodušne. Ko je zmagovala Tina Maze, je bilo vendarle nekoliko drugače. Zakaj?
Strinjam se, da so bila ob Ilkinih uspehih reprezentančna čustva bolj izrazita. Zakaj? Sem med redkimi smučarkami, ki so bile v ekipi tako s Tino kot tudi z Ilko. Večina slovenskih smučark s Tino ni imela pravega stika. Več let je bila namreč na povsem samostojni poti. Ilka je po drugi strani šele na začetku te samostojnosti, poleg tega pa vseeno še vedno večkrat trenira v naši družbi. Morda je zaradi tega povezanost toliko večja.

Pogovor sva začela s St. Moritzem 2003. Pa ga končajva s St. Moritzem 2017. Prvo in zadnje svetovno prvenstvo v vaši karieri?
Vse kaže, da bo res tako. Aare 2019 je predaleč, da bi razmišljala o njem. Nikoli pa ne reci nikoli …

Kaj pa olimpijske igre v Pjongčangu 2018?
Če bom zdrava in dovolj motivirana, bom nastopala tudi v prihodnji sezoni. A trenutno so moje misli predvsem pri naslednji tekmi. Ne želim obvez. V smučanju nisem, ker bi nekaj morala storiti. Smučam, ker v tem uživam.