Najboljši skozi sezono: Novak Djoković

Djoković je že četrto sezono zapored zaključil na tretjem mestu ATP lestvice, toda v nasprotju z lanskim obdobjem je bilo leto 2010 kronano z ekipnim dosežkom srbske reprezentance v Davisovem pokalu in ne posamičnim uspehom.

Popularni Nole je bil najpomembnejši člen ekipe, ki je v Davisovem pokalu premagala ZDA, Hrvaško, Češko in Francijo, sam pa je dobil sedem dvobojev in niti enega izgubil. V trenutkih, ko je bil odsoten, so njegovo breme prevzeli soigralci, v finalu pa je pokazal, kdo je pravi as, in Srbijo po zaostanku 0-1 in 1-2 vrnil v igro ter omogočil rojaku Viktorju Troickemu, da v odločilnem petem srečanju postane heroj športnih uspehov (raz)vajene srbske javnosti.

Potem ko so zmagoslavno dvignili veliko solatno posoda, si je s soigralci sredi beograjske Arene pobril glavo. Čeprav ima na svoji polici pokal zmagovalca odprtega prvenstva Avstralije (2008), ni Djoković niti najmanj okleval, ko je bilo treba izpostaviti največji uspeh doslej: ''To je z naskokom, tako v posamični kot v ekipni konkurenci, daleč največji dosežek v naših karierah. Zagotovo najboljši občutek, kar smo ga kadarkoli doživeli na teniškem igrišču.''

V letu 2010 je Srbu uspel tudi preboj na drugo mesto svetovne lestvice – čeprav začasen -, ko je za 26 tednov razbil ''dolgočasno'' prevlado Rafaela Nadala in Rogerja Federerja. Na odprtem prvenstvu ZDA je sodeloval v enem najbolj zanimivih dvobojev sezone, ko je proti Federerju v polfinalu rešil dve zaključni žogici in ga porazil v petih nizih. Še bolj zgodovinski je bil nato njegov finalni obračun z Nadalom, ki ga je sicer izgubil, je pa zato Španec zaokrožil karierni Grand Slam. To je bil sicer Djokovićev drugi poraz v treh finalnih nastopih na največjih turnirjih, mu je pa zato uspelo osvojiti sedemnajsti in osemnajsti turnirski naslov, saj je znova zmagal v Dubaju in Pekingu.

Sezono je zaključil z nastopom med najboljšo osmerico v Londonu, kjer je bil v polfinalu proti Federerju popolnoma nemočen (tako kot v finalu Nadal), naslednje leto pa bodo navijače zanimale predvsem dve stvari – bo lahko konec sezone uvrščen višje kot na tretje mesto, in morda še pomembneje, bo po dveh sušnih letih le osvojil svoj drugi Grand Slam? Za kaj takšnega bo moral predvsem bolje zaigrati proti največjima tekmecema, Federer ga je na primer izločil na štirih od zadnjih petih turnirjev, negativno bilanco pa ima seveda tudi proti Nadalu. Res je tudi, da je že nekaj sezon v samem vrhu, zato korak višje ne bi smel biti presenečenje.