Tudi sodnik ima lahko slab dan

"Kontrolor spremlja tekmo, beleži dobre in slabe poteze sodnikov, na koncu pa o tem poda mnenje," je delo nadzornika sojenja na kratko povzel Matjaž Žargi, kontrolor v ligi EBEL in Mednarodni hokejski zvezi (IIHF). Temu se lahko reče tudi ocenjevanje, priznava, a poudarja, da gre pri vsem skupaj še za veliko več. "Pravila in potek tekme so ogrodje, gledamo, kako se v določenih situacijah znajde sodnik, kaj naredi pravilno, kaj bi lahko napravil bolje. Predvsem pa delo kontrolorja ni samo ocenjevanje, temveč tudi pomoč sodnikom, izobraževanje itn. Napisati oceno po tekmi je še najmanj koristno od vsega, kar sledi," pravi Žargi, ki je vpleten tudi v priprave sodnikov in izobraževanje: "Znanje izpopolnjujemo skozi seminarje. Te imajo vsako leto dvakrat, na njih pa morajo sodniki doseči določene norme, če želijo podaljšati licenco. Se pravi, norme so postavljene na podlagi testov poznavanja pravil ter fizičnih testov. Skratka, sodnik mora biti pred začetkom sezone pripravljen, če ni, ne more podaljšati licence."

Nihče ni nezmotljiv, tudi hokejski sodniki ne, a za slabo delo so ti vendarle lahko kaznovani. "Za slabo sojenje seveda obstajajo sankcije. En slab dan oziroma ena slabše odsojena tekma zagotovo ni dokončno merilo, a če se napake ponavljajo ali pa pride celo do materialnega kršenja pravil, pa je stvar seveda drugačna. Takrat se sodnika za določen čas pošlje na počitek in na obnovitev pravil. Najobičajnejša sankcija za sodnike je ta, da določen čas ni delegiran. To je zanj tako finančna kot psihološka kazen. Lahko je tudi degradiran v kakšno nižjo ligo," pojasnjuje Žargi, a tudi opozarja na dvojna merila pri ocenjevanju dela hokejistov in sodnikov: "Če igralec denimo zgreši prazna vrata, ima smolo ali slab dan, če pa sodnik spregleda en prekršek, pa se na to gleda iz čisto drugačnega vidika in se tudi neprimerljivo strožje ocenjuje. Pritisk izvajajo predvsem trenerji in mnogi gledalci, ki so v tem primeru največji kritiki, a ob tem, da jih zelo malo zares pozna pravila." Razlik med sodniškimi organizacijami v Sloveniji in Avstriji po njegovem mnenju ni: "Seminarji so vsako leto, eden do dva, kriteriji so enaki. Če hoče sodnik imeti mednarodno licenco, mora pač zadostiti mednarodnim kriterijem. V tem pogledu je naša sodniška organizacija ena bolje organiziranih."