''Pika na i'' bi bil le še svetovni rekord

Tudi na letošnjem mitingu diamantne lige smo bili priča vrhunskim dosežkom v tekih na srednje in dolge proge, postavljeni so bili trije najboljši izidi sezone na svetu, svetovni rekord pa bi bil le še ''pika na i''. V ženski kategoriji sta bila na urniku le teka na 800 metrov, ki ni štel za diamantno ligo, temu primerna pa je bila tudi konkurenca, ter na 3000 metrov z zaprekami, pogrešali pa smo disciplino 5000 metrov, v kateri so bili na stezi v Oslu v zadnjih šestih letih postavljeni kar štirje svetovni rekordi.

Leta 2004 je s časom 14:24,68 začela Turkinja Elvan Abeylegesse (na isti tekmi je bil postavljen tudi mladinski svetovni rekord), tri leta kasneje je rekord krepko izboljšala Etiopijka Meseret Defar (14:16,63), trenutna lastnica pa je njena rojakinja Tirunesh Dibaba, ki je leta 2008 tekla 14:11,15. A so bili zato toliko bolj zanimivi tekaški obračuni v moški kategoriji …

Nova generacija teka na 800 m

Težko pričakovan je bil moški tek na 800 metrov. Na štartu sta bila namreč mladeniča, ki že krojita svetovni vrh v tej disciplini, pred njima pa je očitno še svetlejša prihodnost. Kenijec David Rudisha ima komaj 21 let, Sudanec Abubaker Kaki pa je še leto mlajši. Slednji ima na Oslo lepe spomine, saj je pred dvema letoma postavil mladinski svetovni rekord (1:42,69). Njun tek je bil prava paša za oči. Svojo nalogo je odlično opravil narekovalec tempa, ki je prvi krog pretekel pod 49 sekundami, nato pa je Rudisha prevzel vajeti v svoje roke, odbil napad Kakija v ciljni ravnini in zmagal z rekordom mitinga 1:42,04. Od rekorda se je poslovil legendarni Sebastian Coe, vsaj rahlo zaskrbljen pa je lahko tudi Danec Wilson Kipketer, ki zaenkrat svetovni rekord (1:41,11) še drži tesno v svojih rokah.

V lanski sezoni je 15 tekačev na 5000 metrov teklo pod 13 minutami, tokrat pa je to le v Oslu uspelo desetim. Med njimi jih je sedem postavilo osebne rekorde, dva pa sta bila tudi državna. Tako je Bernard Lagat postal najhitrejši Američan, Alemayehu Bezabeh pa najhitrejši Španec v zgodovini. Presenetljivo v tej skupini ni bilo Kenijca Eluida Kipchogeja, ki je v Dohi zmagal z najboljšim izidom sezone, tokrat pa je končal šele na 14. mestu. Zmagal je mladi Etiopijec Imane Merga, ki je v zadnjih treh letih napredoval že za neverjetnih 40 sekund. Če bo nadaljeval v podobnem tempu, bomo kmalu dobili novega superzvezdnika na dolgih progah.

Naveličani šprinterskih tekem s časom?

Težko je odgovoriti pritrdilno, saj je vsak moški šprint ob prisotnosti enega od najhitrejše trojke – Bolt, Gay, Powell – spektakularen dogodek. Predvsem, če dosegajo odlične čase, kar 9,72 Asafe Powella, kljub pomoči vetra, vsekakor je. A raje bi namesto besednih dvobojev, kdo se koga boji in kdo ne, spremljali obračune na stezi.

Nekaj dvobojev je letos najavljenih, ki pa so ob poškodbi Usana Bolta, že sedaj pod vprašajem. Skoraj zagotovo pa v letošnji sezoni, ko ni večjega svetovnega tekmovanja, ne bomo videli na stezi vseh treh hkrati.

Kar nekaj zanimivih dvobojev

V nekaterih disciplinah pa smo videli zanimive obračune, ki se znajo vleči skozi celotno sezono. Tako zna biti tudi v prihodnje zanimivo v ženskem skoku v višino, kjer glede na pretekle rezultate letos blesti Američanka Chaunte Howard Lowe, ki svetovni prvakinji Blanki Vlašić ne prepušča več lahkih zmag. Zelo izenačene so tudi tekačice na visokih ovirah, odlično formo pa je našla simpatična LoLo Jones, ki je zmagala z 12,66. Pri moških se na prvih mestih izmenjujeta Bershawn Jackson in Kerron Clement, ki je bil na zadnjem mitingu uspešnejši. Najboljši metalci krogle so v zadnjem tednu dobili novega močnega konkurenta, ki prihaja iz Kanade. Dylan Armstrong je že dva dni pred mitingom diamantne lige popravil kanadski rekord (21,58 m), v Oslu pa je zaostal le za svetovnim prvakom Christianom Cantwellom. V metu kopja je trenutno najbolj prepričljiv svetovni in olimpijski prvak, Norvežan Andreas Thorkildsen. Če je domači matador odlično pripravljen pred svojim občinstvom, potem se ni bati, da bi kakšen sedež na štadionu ostal prazen.

Pogrešamo Slovence

Spremljanje diamantne lige je še veliko bolj zanimivo, ko nastopajo slovenski predstavniki. To je nedvomno dokazala Martina Ratej, ki je zablestela v Dohi. Marsikdo že komaj čaka na njen nastop v Rimu, a lepo bi bilo videti, če bi se ji še kdo od slovenskih atletov lahko pridružil.

Sicer pa je sezona šele v začetni fazi in težko je reči, kdo je že tako pripravljen, da bi se lahko kosal s svetovno elito. Na kakšnem od prihodnjih mitingov bi se Ratejevi lahko pridružila vsaj še Sonja Roman.