Peter Mankoč: Le v tujini lahko napredujem

Preselil se bo v Italijo, kjer bo sodeloval z ekipo ADN Swim Project in s številnimi slovitimi imeni, predvsem v delfinovem slogu, med drugim tudi z Miloradom Čavićem. Tridesetletni Mankoč po "dopustu" odhaja na višinske priprave v Francijo. Ob primerni pripravi ne izključuje niti nastopa na svetovnem prvenstvu v Rimu.

Zakaj ste se odločili, da ne boste trenirali v Sloveniji? Predvsem zaradi tega, ker lahko zgolj v tujini napredujem. Sicer ostajam član kluba, vendar sem se tako odločil zaradi pogojev in ekipe. To je bil najbolj primeren način, če hočem podaljšati kariero. Mislim, da sem s tem naredil eno najboljših potez. Po počitnicah, ki si jih privoščim vsake štiri leta, je bil to najbolj primeren trenutek.

Kako je prišlo do sodelovanja z ekipo? Sodelujemo že dalj časa in povsod me radi sprejmejo. Prej smo tudi že sodelovali z Južnoafriško republiko, Izraelom in Avstralijo. Sedaj bom poskušal trenirati pri njih in upam, da bo dobro.

Kljub slabšim pogojem vam je uspelo priti do izjemnih rezultatov? Velikokrat niti nisem vedel, kje bom treniral. Večkrat smo morali kombinirati, bazen je sicer soliden, vendar je vadba pod balonom zelo slaba. To niso dovolj dobri pogoji za vrhunsko plavanje. Kot da bi nogometaši trenirali na makadamu. Najbolje je, da treniram v tujini, ker pri nas tudi ne prednjačimo pri novitetah. Je pa fenomen, da mi je vse to uspelo v primerjavi s tujimi plavalci. Tudi oni mi niso verjeli, dokler se niso sami prepričali.

Doslej vas je treniral Dimitrij Mancevič. Kako bo odslej? On je moj glavni trener, vendar bomo sedaj delali po programu te ekipe, pod vodstvom Andrea di Nina.

V Italiji se boste pridružili ekip ADN Swim Project, kjer so nekatera znana imena. Gre za ljudi, ki so odrasli povsem v plavanju, zato ni polovičarstva. Pri nas se nikoli ni dalo priti do te ravni. Moj cilj je, da bom kariero podaljšal, plavanje zdaj in pred petimi leti pa je velika razlika, to, kar so delali pred 20 leti, pa ne moreš več primerjati v svetovnem plavanju.

Podajate se v Italijo, kjer boste nekaj časa tudi živeli. Odslej so trenirali v bližini Milana, zaradi širitve - med drugim bo tam trenirala tudi moja punca – pa se bomo preselili v San Marino. Vračal se bom vsaka dva tedna. Tudi v preteklosti sem bil vajen tega, ker smo zaradi številnih priprav in tekem večkrat v tujini. To poletje ne bom veliko v Ljubljani, bom pa še naprej pomagal mlajšim. Če mi bo ugajalo, pa bom septembra še naprej vadil pri njih. Moram povedati, da je doslej večinoma le klub skrbel za moje priprave, tudi ko zveza ni financirala, je klub poskrbel, da je program tekel nemoteno.

Po devetem zaporednem osvojenem naslovu evropskega prvaka ste dejali, da nameravate vztrajati še vsaj do Carigrada, še vedno vztrajate pri tem? Če osvojim deseti naslov, v tej disciplini ne bom več nastopal. Če mi ne bi uspelo, pa bom poskušal še v Dubaju leta 2010. Ob morebitni izgradnji bazen Ilirija se zna zgoditi, da bom vztrajal še do olimpijskih iger v Londonu leta 2012. Drugače bi bilo brez pomena, da bi šel.

Imeli ste nekaj težav s poškodbami, kako je sedaj? Morem povedati, da se je stanje zelo izboljšalo, saj je kazalo slabše. Bolečine so manjše v kolenih in sklepih, tako da lahko normalno treniram.

Dejali ste, da utegnete izpustiti največji plavalni dogodek letošnjega leta. Kljub temu pa ste pripravljeni plavati v štafeti? Udeležiti se nameravam sredozemskih iger, potem pa bom videli, ker sem počival in imam zelo malo časa, da pridem v formo. Če ne morem konkurirati za medaljo, potem ne bom tekmoval v Rimu, saj sem namreč svetovni prvak. Mogoče bo manjša konkurenca kot na minulem prvenstvu, ko je bila predolimpijska sezona, vendar je treba najprej poskrbeti za zdravje. Kar se tiče štafete, pa sem takoj za. Ni problem, saj sem že dolgo časa pristaš tega. Dolgo sem se boril za to, vendar ni bilo posluha, le za ženske. Treba je enkrat začeti in skušati nadaljevati. Štafeta, ki tekmuje za zadnje mesto, nima smisla, je pa dobro, če si v sredini in potem lahko napreduješ. Dobro je tudi za ekipni duh, obenem pa tudi več plavalcev potegneš v plavanje.

Koliko medalj bi napovedali v Rimu? Sara je ena od kandidatk, napredovala je pri obratih, tukaj sta tudi oba prsača Matjaž Markič, Emil Tahirovič in Damir Dugonjič. Kljub temu je treba biti previden in se uvrstiti v finale. Mislim, da lahko pričakujemo dobre nastope tudi ostalih, morda bo kdo presenetil in pokazal velik napredek.

Nedavno je bil za predsednika plavalne zveze imenovan Darjan Petrič. Je on prava oseba, da pelje slovensko plavanje do novih odličnih rezultatov? Glede na to, da večkrat nisva imela podobnih pogledov, upam, da bo dober predsednik za plavanje, kar je glavno. O nekaterih stvareh se z njim ne strinjam, po eni strani pa me moti, da ni bilo nikjer omenjene niti besede o plavalcih. Tudi glede Prosena je bilo tako na začetku, vendar naposled se je le začelo premikati na bolje in začel se je izboljševati odnos do plavalcev. Upam, da sedaj ne bomo znova šli 20 let v preteklost.

Kmalu bo izbran tudi selektor, edini kandidat pa je Roni Pikec. Dimitrij Mancevič bi bil po mojem mnenju najboljši kandidat, vendar če se ne ujameta s predsednikom, ne bi bilo dobro. Ne govorim posebej o Roniju, vendar da bi nekdo meni postavljal pogoje, s tem se ne bi strinjal. Po tem, kar je bilo potrebno za razpis, sta imela vse pogoje Dimitrij in Roni. Za to pa je bilo potrebno imeti zgolj trenerski izpit. Dimitrij je daleč najbolj izobražen, Sara je bila res druga, vendar če pogledamo po letih, je on veliko pred ostalimi. Še vedno dopolnjuje svoje znanje in plavalci, ki niso dosegali dobrih rezultatov, so pri njem zelo napredovali. To ni le eno leto, ampak dve medalji na leto v zadnjem desetletju. Ni nobenega, ki bi mu lahko prišel blizu. Upam, da bo Roni dober selektor, določeno znanje ima, je moja druga zbira in upam, da bomo imeli čim boljšo sezono.