Napaka ali realnost

Prvič: od uglednega strokovnjaka, prekaljenega starega mačka iz Mostarja, Zvonimirja "Noke" Serdarušića smo očitno vsi pričakovali preveč. Ko je zasedel mesto slovenskega rokometnega selektorja lani jeseni, so se nam zameglile oči. "Noka"=Kiel=uspehi. A to očitno drži le za to navezo.

Reprezentanca, še posebej pa slovenska, ni niti blizu Kiela, selektor ima na voljo le določeno kvoto rokometašev, prostih rok pri izbiri ni, kot je denimo bilo v nemškem Kielu. Je, kar je. Imamo, kar vzgojimo. V zadnjem obdobju pa v Sloveniji nismo pretirano sloveli po izvrstni vzgoji rokometašev. Nekaj seveda je, a le-to je potrebno še negovati. Zato je po katastrofalnem neuspehu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo na Švedskem januarja prihodnje leto popolnoma jasno, da "Noka" ni čarodej! Nima čarobne palice, s katero bi slabe naredil dobre in dobre še boljše.

Vsekakor je spoštovanja vreden strateg, dobro taktično podkovan, z izjemnimi rešitvami v igri, a poraja se vprašanje, ali je bil denarni vložek krovne slovenske rokometne organizacije vreden in upravičen. Ta trenutek je odgovor ne. SP je splavalo po vodi, skoraj zanesljivo tudi olimpijske igre v Londonu. A to ne pomeni, da mora Serdarušić dobiti nezaupnico. Še zdaleč ne. Neprestane menjave selektorjev so tako ali tako neumnost prve vrste. Gre za dolgoročne projekte in Serdarušiću bi se morala vsekakor dati še vsaj ena priložnost. Če ne bo že sam odnehal zaradi preobremenjenosti z reprezentanco in Celjem PL … Dejstvo pa je, da je še eden v vrsti selektorjev, ki se je vpisal na "črni listi" – tistem seznamu trenerjev, ki Slovenije niso popeljali na veliko tekmovanje.

Drugič: je slovenski rokomet res tako slab, nekakovosten in nekonkurenčen? Še vedno trdim, da ima Slovenija izvrstne individume, rokometne virtuoze, "bombarderje", eksplozivce in talente. Kot že mnogokrat doslej pa je epilog, da tega ne zna povezati v moštveno igro na igrišču. Oziroma bolje rečeno, ne zna moštveno igrati 60 minut, kolikor traja rokometni obračun. Vsi igralci, ki so trenirali za kvalifikacijski tekmi z Madžarsko, v sebi nosijo nekaj, a so hkrati tudi karakterni posebneži. Prav zaradi tega gre pričakovati kopico sprememb v slovenski reprezentanci pred naslednjimi kvalifikacijami (jeseni) za Euro 2012 v Srbiji. Selekcija je bila narejena po EP v Avstriji, nedvomno sledi še ena. Naj pa bo jasno vsem, da mlajši igralci, novi obrazi, nase ne morejo nemudoma prevzemati odgovornosti. Še vedno potrebujejo učitelje in izkušene soigralce. Sicer pa v Veszpremu so imeli +7, a klonili … Tako kot že večkrat, podobno kot v drugih naših ekipnih športih – od nogometa, do košarke in odbojke. Slovenska mentaliteta … daleč zadaj za mnogimi velikimi nacijami.

Sramota javne televizije

Kako se bo zgodba razpletala naprej s selektorjem in reprezentanco, bo jasno kmalu. V tem trenutku je prav žalostna … Kako podcenjen in nespoštovan je rokomet v Sloveniji, čeprav je pisal največje uspehe v slovenskih moštvenih športih, priča tudi "obljubljen prenos" tekme, ki je bil napovedan v Sloveniji, a se prenos začel šele nekje v 22. minuti tekme.

Seveda, svetovno nogometno prvenstvo ima prednost pred vsem, slovenski nogometaši tudi, a ... Govorilo se je o marsičem drugem, medtem ko so se slovenski rokometaši borili za vstopnico na svetovno prvenstvo. Ne morem si kaj, da ne uporabim grobe besede - sramota. Ne glede na vse gre za Slovenijo, slovenski šport in uspešne slovenske športnike. Nič čudnega ni, da je rokometna (pa tudi nerokometna) javnost zlila precej besa ob tem dogodku. Najbolj žalostno pa je to, da so bili ljubitelji rokometa prikrajšani za eno najboljših iger slovenske rokometne izbrane vrste v zadnjih dveh letih.