Moskovski kolokvij pred izpitnim obdobjem

Bo že držalo, da trener Olimpije Memi Bečirovič na gostovanju v Moskvi ni mogel računati na Gorana Dragića in Mirzo Begića, ki sta ob prvem soočenju s CSKA začela v prvi peterki, Ronella Taylorja (tudi on je bil ob tivolski zmagi nad ruskimi šampioni del začetne postave) pa je po več kot tednu dni prvič videl šele tik pred tekmo. A porazu v ruski prestolnici se ni dalo izogniti predvsem zaradi izjemnega igralskega kadra in forme, s kakršno v zadnjih tednih v Evropi in doma "straši" CSKA. Dovolj zgovorna sta podatka, da v domači dvorani sloviti trener Ettore Messina v tej sezoni še ni doživel evropskega poraza ter da so v skupno 24 tekmah nove sezone nekdanji evropski prvaki klonili le dvakrat. Ob Olimpiji v drugem krogu evrolige je do skalpa slovitega tekmeca prišel le še mestni rival Dinamo. Poraza je CSKA doživel v manj kot 72 urah.

Tudi Ljubljančani tokrat niso bili deležni prazničnega popusta, saj so gostitelji kot pravi profesionalci vnovič potrdili, da ne sodijo zaman v najožji krog favoritov za evroligaški prestol. Tako kot že v minulih krogih, predvsem od poškodbe Matjaža Smodiša naprej, je v ospredje stopil David Andersen. Kar 212 cm visoki danski Avstralec, čigar statistični indeks se že vse od petega kroga ni spustil pod 20, je znova blestel tako v strelski kot tudi v obrambni ter skakalni vlogi. Ob Andersenovi izjemni predstavi so se ostali mojstri CSKA na čelu z Grkoma Nikolaosom Zizisom in Theodorosom Papaloukasom, Litovcem Ramunasom Šiškauskasom ter Američanoma Trajanom Langdonom in Marcusom Goreejem postavili v vlogo aktivnih opazovalcev, ki zgolj čakajo, kdaj bo treba bolj odločno poseči v dogajanje pod obročema.

Pirej se vendarle ni ponovil

Slovenski podprvaki so jo naposled odnesli z visokim, a - upoštevaje pirejsko katastrofo, rusko moč in kronične težave z igrami v gosteh - relativno "zmernim" porazom s 17 točkami zaostanka. Šesti poraz v zadnjih sedmih evropskih tekmah pred pomembnim januarskim delom sezone kajpak ne more prav pozitivno vplivati na tivolsko moralo, vseeno pa je moskovska predstava dala vsaj nekaj pozitivnih prizorov. "Zmaji" so sicer znova nekajkrat pozabili na moštveno naravo košarke, vseeno pa so v kar zajetnem delu tekme držali korak s favoriziranimi gostitelji. Stik so pravzaprav izgubili le ob koncu druge in na začetku tretje četrtine. Ob tem je pohvalno, da nato v sklepnem delu Bečirovič ni dovolil razpada sistema, s kakršnim so se Ljubljančani osramotili proti Olympiacosu. Tudi podatek, da je manj točk kot CSKA proti Olimpiji v sezoni 2007/08 pod evroligaškimi koši dosegel le neprepričljivi Prokom Trefl, zgovorno priča o drugačnem pristopu.

Mesec resnice

A pozitivne moskovske sekvence, med katere sodita tudi kakovostna igra Mauricea Baileyja in odločen odgovor Saše Dončića na ponujeno priložnost, bodo imele pravo težo le ob ponovitvi na odločilnih tekmah. Ljubljančani bodo morali namreč v preostalih štirih krogih brez skrivalnic, prelaganja odgovornosti in izgovorov pokazati, ali si zaslužijo vstop med evropsko šestnajsterico, pri čemer bo nadvse dobrodošel še ugoden razplet ostalih tekem. Le pred dvobojem s Tau Ceramico bo lahko Bečirovič napovedni monolog sklenil z znanim stavkom: "Nimamo kaj izgubiti, lahko pa veliko pridobimo." Proti ostalim trem tekmecem (Žalgiris, Virtus, Prokom) se bodo namreč košarkarji Olimpije soočali s Hamletovim vprašanjem, zato bi nedvomno nadvse prav prišel tudi mir v hiši. K slednjemu poseben status in popotniške avanture ameriških košarkarjev ne pripomorejo prav dosti …