Mojca Rode: Ko se je Mitja vrnil iz Sydneyja …

Športno obarvan medijsko najbolj znan par na slovenskih tleh sta uspešni telovadec Mitja Petkovšek in njegova spremljevalka, Mojca Rode, ki trenira ritmično gimnastiko.

O spoznavanju …

Danes 25-letna Mojca je svojega življenjskega partnerja spoznala leta 1998, ko se je vpisala v srednjo šolo …"Z Mitjo sva se začela spoznavati pred davnimi enajstimi leti, ko sem se vpisala v športno gimnazijo v Šiški. Takrat smo v okviru športne vzgoje imeli možnost opravljati jutranje treninge v gimnastični dvorani, kjer sva se z Mitjo prvič videla. Oba sva sicer opravljala svoj trening, a je bilo zraven tudi veliko zabave in smeha ter z njegove strani nagajivega zbadanja. Tudi sama sem bila bolj zgovorna, tako da ni bilo nikoli dolgčas …" se je v preteklost glede spoznavanja za Sportal ozrla večkratna državna prvakinja v ritmični gimnastiki in nadaljevala:

"Novembra istega leta sva oba nastopila na prireditvi ob 100-letnici Leona Štuklja v Novem mestu, kjer sva šla tudi prvič na pijačo. Takrat je sicer preskočila iskrica, a se ni nič zgodilo. Sama sem imela rosnih 15 let, Mitja pa je bil v zvezi in tako sva postajala dobra prijatelja. Pozneje sva se v Ljubljani kdaj dobila na pijači. Spominjam se, da sem včasih izpustila jutranji trening in šla raje z Mitjo na kavico."

Usoden julij 2000

Mojca in silno uspešen slovenski športnik sta se v tistem času veliko družila, zatem pa je za Mitjo napočil čas za odhod na olimpijske igre v Sydney.

"Hodila sva na sladoled, v savno, včasih sem prespala pri njem. Dva dni pred njegovim odhodom na olimpijske igre, takrat sem imela komaj 16 let, za njim pa je bila nekajletna zveza, mi je rekel, da še ne ve, kako bo, ko se vrne domov. Dejal mi je: morda bo takrat vse drugače, da naj ga ne čakam, saj veš … Po eni strani sem ga razumela, saj nekako ni mogel računati na mene, niti jaz nanj, saj vemo, kako se končajo poletne romance pri teh letih … A kljub tem besedam sva se takrat neprestano slišala tudi v času olimpijskih iger … Sprva sem po njegovem odhodu bila nekoliko žalostna, a se je žalost hitro končala. Ko se je vrnil z olimpijskih iger, je že prvi dan prišel k meni domov na obisk in mi prinesel maskoto iz olimpijade ter poljub in tako se je začelo oz. nadaljevalo … Nadaljevala sva namreč tam, kjer sva končala pred njegovim odhodom v Sydney … " je nasmejano pripovedovala Vrhničanka, ki se je k Mitji, s katerim sta v resno zvezo vstopila julija 2000, v slovensko prestolnico preselila leta 2003, ko je bila Mojca še dijakinja 4. letnika gimnazije.

"Skupaj sva bila vsak prosti trenutek dneva in ker sem se vsak večer vozila domov na Vrhniko zgolj prespat, sva ugotovila, da mi to vzame preveč časa. Tako sem se odločila preseliti k Mitji, ki mi je mimogrede pred maturo ogromno pomagal pri matematiki in vseskozi stal ob strani. S selitvijo k njemu mi je bilo tudi veliko lažje usklajevati šolo in treninge."

Namesto poroke selitvena zabava

O tem, da bi vrhunski športnik in njegova Mojca zaplavala v zakonske vode, (zaenkrat) ne razmišljata, pridno pa gradita hiško, kamor se bosta bržkone preselila v jeseni oz. proti koncu tega leta."Zaročena nisva, pa tudi ne razmišljava toliko o tem; saj, kaj bi pa spremenila s tem, če bi se zaročila in potem poročila, ker se imava tako ali tako rada brez tega. Mogoče kdaj na 'stara' leta ali pa če naju kaj 'piči'. Sicer pa razmišljava, da bi ob vselitvi v hiško priredila zabavo za vse najine prijatelje in s tem oznanila začetek najinega skupnega življenja. Zabava bo namesto poroke. (smeh)."

Medtem ko poroka ni prioriteta v njunem življenju, pa je povsem drugače glede naraščaja. Srečna zaljubljenca o otrocih razmišljata že nekaj časa in si jih tudi nadvse želita."Ko bova nehala z gimnastiko, si želiva čim bolj mirno družinsko življenje s čim več otroki. (smeh) Želiva si najmanj dva, tudi v načrtu najine hiške sta dve otroški sobi, ki pa sta dovolj veliki, če bo otrok več. Za sedaj sva si rekla lepo počasi – najprej 'štalca' in potem 'kravca' (smeh). Trenutno namreč še oba zelo aktivno trenirava, a po vsej verjetnosti bom sama prej zaključila s kariero kot Mitja ... Videla bova, kaj bo prinesel čas," se je glede otrok dotaknila absolventka pedagoške fakultete, ki si po končani športni karieri želi postati učiteljica.

O Mitjevih tekmovanjih …

Najuspešnejša slovenska ritmična telovadka pa 32-letnega Ljubljančana, ki se na tekmovanja pripravlja doma, spremlja tudi na tekmovanjih, kjer ga spodbuja in mu stoji ob strani. "Na srečo Mitja potuje zgolj na tekme in ne na daljše priprave, saj se doma v rutiniranem urniku zelo uspešno pripravlja na tekmovanja. Je profesionalec in mu ni treba hoditi na priprave v karantene, tako da ne srečo tega nima, ponavadi imam jaz več takih stvari. Na tekme grem občasno z njim, odvisno tudi od moje sezone. Načeloma grem z njim na večja tekmovanja. Leta 2002 sem bila prvič z njim na svetovnem prvenstvu na Madžarskem, kjer je osvojil prvo medaljo na takem tekmovanju in bilo je nepozabno. Če je tekmovanje kje blizu in če je le možno, grem z njim. Spremljala sem ga tako recimo še na evropskem prvenstvu leta 2004 v Ljubljani, svetovnem 2005 v Avstraliji, kjer sva si privoščila še počitnice, leta 2007 na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, minulo leto na evropskem prvenstvu v Lozani in letos v Milanu. V petek po kvalifikacijah sva se z Mitjem dogovorila, da pridem na dan njegovega finalnega nastopa. Zjutraj sem se usedla v avto in po končanem tekmovanju sva šla skupaj domov," se je nekaterih potovanj na večja tekmovanja spomnila Mojca, ki ji je v najlepšem spominu ostalo: "Vsako potovanje je posebna izkušnja, najlepše pa mi je morda bilo v Avstraliji, kjer je Mitja prvič postal svetovni prvak in po uspešnemu tekmovanju so sledile še nepozabne počitnice, ki sva si jih po končanem tekmovanju privoščila. Sicer pa je Avstralija že kot celina nekaj posebnega, kar je nedvomno pridalo k lepim spominom."

O Mitjevi srebrni medalji v Milanu

Kot je Mojca že dejala, je svojega dragega spremljala tudi na nedavnem evropskem prvenstvu v Milanu, kjer se je Ljubljančan okitil z novo medaljo na velikih tekmovanjih. Nedvomno so bili takrat pri Mojci vnovič prisotni posebni občutki … "Ne znam opisati treme, ki jo imam jaz, preden se Mitja zavihti na bradljo. Glede na to, da sem tudi sama športnica, take treme pred svojimi nastopi nikoli nimam. Takrat moram biti čisto sama, nekje ob robu ob strani in miru, saj sem takrat preveč živčna, da bi se s kom pogovarjala. Včasih se mi zdi, kot da bi nase prenesla to njegovo tremo in nervozo. Ko konča s svojim nastopom, se mi vsakič znova odvali kamen s srca – s svojimi zmagami pa poskrbi še za vsesplošno veselje … Sicer pa mi je najpomembneje, da pride do konca vaje cel in zdrav… Tisočinka sekunde je lahko usodna, da si kaj narediš ali da vaja ne uspe tako kot mora. Takrat sem zadovoljna, ne glede na to, kakšen je njegov končni uspeh," je budno spremljanje svojega fanta slikovito opisovala Mojca, ki je priznala, da ji je v času Mitjeve odsotnosti silno dolgčas."Midva se sicer rada pošaliva, da je vedno težje tistemu, ki ostane doma, kot tistemu, ki gre. Tisti, ki gre, ima namreč nekaj dni rutine trening-počitek-trening- tekma … Tisti pa, ki ostane doma, se v postelji, kjer se ponavadi zbudiva oba, zbudi sam in sam pozajtrkuje - če je le možno, zajtrkujeva skupaj v postelji. Tako moram priznati, da so dnevi, ko Mitje ni, dolgi … Zvečer se mi včasih zgodi, ko pridem s treninga in njega ni, da ga v mislih čakam in čakam, kdaj se bo vrnil s treninga, a potem se zavem, da ga ni, ker je na tekmi. Ja, v času njegove odsotnosti je res dolgčas. Včasih si ta dolgčas krajšam v družbi prijateljic ali pa bolj pogosto odidem domov na Vrhniko."

Prosti čas

Glede na to, da sta oba vrhunska športnika, kjer je potrebno veliko odrekanja, skupnega prostega časa nimata veliko, zato vsak sleherni trenutek izkoristita, da sta skupaj.

"Prostega časa imava malo, najini sezoni potekata istočasno, tako se pogostokrat zgodi, da sem en vikend jaz na tekmi in ko pridem domov, se čez dva dni na tekmo odpravi Mitja. Tako se včasih zgodi, da sva v enem mesecu po številu dni slab teden skupaj. Torej v prostem času, ki ga imava, sem vesela, da sva res skupaj. Oba sva namreč zelo skromna in ne potrebujeva razkošnega razvajanja, zato nama je dovolj že, če se doma zlekneva v posteljo in si pogledava kakšen dober film, rada greva tudi v kino ali v savno. Sedaj, ko gradiva hiško, naju je to še bolj povezalo in nama predstavlja zelo veliko veselje, tako da vsak prosti trenutek skočiva na parcelo pogledat, kako napreduje gradnja. Ob vikendih ponavadi obiščeva sorodstvo, kjer naju pogosto razvajajo z dobrim kosilom – pripravi ga bodisi moja mami ali babi bodisi njegova mami ali babi… Posvetiva se torej drug drugemu in uživava v majhnih stvareh," je o sladkih skupnih dogajanjih pripovedovala Mojca, ki nam je zaupala tudi, kje sta kaj dopustovala.

O Egiptu

"Najin prvi pravi dopust – tak prek agencije, da sva res imela občutek organiziranega dopusta, je bilo potovanje v Egipt leta 2007. Ko sva pakirala kovčke, nama je bilo zelo smešno, saj sva se vseskozi spraševala: kaj sva pozabila? Misli so nama uhajale na športne pripomočke, ki sva jih vajena vedno pakirati v kovček. In seveda sva ugotovila, da jih v bistvu ne potrebujeva. Prisoten je bil tudi nenavaden občutek potovanja z letalom, saj vedno potujeva le na tekmovanja. Prav tako sva takrat vso prtljago spravila v en kovček, medtem ko ponavadi, ko grem na tekmovanje sama, hitro napolnim kovček z dresi, rekviziti in vso potrebno opremo. Skratka, vse nama je bilo tako nenavadno, saj tega nisva bila nekako navajena. A kljub vsem nenavadnim občutkom sva se imela zelo lepo. Sicer pa greva vsako leto, če nama le tekmovalna sezona dopušča, na morje na Hrvaško, bodisi v kamp ali pa si v Dalmaciji najdeva kakšen apartma," se je glede dopusta dotaknila še Mojca, ki je priznala, da glede na to, da je Mitja javna oseba, ni prav nič ljubosumne narave:

"Da bi bila ljubosumna, sploh nimam razloga. Bolj bi rekla, da je vse skupaj včasih naporno. Po večjih tekmah, s katerih se Mitja skoraj vedno vrne s kolajno ali zelo dobro uvrstitvijo, k temu seveda sovpada tudi medijska pozornost. Le ta ponavadi v prvem tednu zahteva kar nekaj obiskov na radiu, televiziji ter drugih intervjujev in preden se vse novinarske zadeve umirijo, si ponavadi v šali rečem: še en teden in potem bova zares skupaj … Kar se tiče ljubosumnosti, pa nisem, sicer pa sem tudi sama športnica in približno vem, kako je to. Če ne bi bila, bi verjetno na vse skupaj drugače gledala – ne vem pa, kako… (smeh)"

Kako je biti punca športnika?

" Ko se ozrem nazaj, si ne predstavljam, da bi bila s fantom, ki ni športnik. Glede na to, da sem sama športnica, še kako dobro razumem, kako je, ko si recimo utrujen in se ti razen ležanja ne da čisto nič drugega početi. Denimo včasih, ko se dogovoriva, da bova šla zvečer v kino in se nato Mitja domov vrne utrujen in se mu ne da iti, ga popolnoma razumem, zakaj se mu ne da in se ne trudim s pregovarjanjem. Včasih se zgodi obratno. Veliko lažje je razumeti, če si tudi sam izkusil tako situacijo. Vse je spontano in bolje razumeš," je vlogo športnikove punce opisala Mojca, ki seveda ni pričakovala ali načrtovala, da bo njen življenjski sopotnik športnik. "Tega seveda nisem pričakovala ali načrtovala. Ne predstavljam pa si, da bi bilo drugače. Z Mitjo se spodbujava, vem, kdaj njemu ne gre oz. potrebuje spodbudne besede, prav tako mi on stoji ob strani in mi nudi podporo. Spodbujava se vzajemno in si stojiva ob strani," nam je zaupala Mojca, ki nam je glede gimnastike še dodala: " Orodne gimnastike nisem poznala od malih nog. Na Vrhniki, kjer sem živela, sem imela možnost spoznati zgolj ritmično gimnastiko, ki sem jo tudi sama začela trenirati in tako sem seveda kasneje spoznala tudi orodno gimnastiko. Sicer pa sem po televiziji vedno rada gledala gimnastiko, v živo pa mi jo je uspelo šele proti koncu osnovne šole. Vsekakor pa sem rada gledala bolj žensko orodno gimnastiko, ker je bolj podobna naši, a tudi moška mi je bila zanimiva."

Stresni trenutki …

Kakšen pa je Mitja v dneh, ko mu ne gre po zastavljenih načrtih? " To se pri Mitju sicer zelo poredko zgodi, pa vendar, če se, je ponavadi žalosten. Takrat mu po svojih najboljših močeh poskušam pomagati, ga s pravimi besedami bodriti in ne obremenjevati z nepomembnimi stvarmi. Slabi dnevi so ponavadi pri njem takrat, ko mu ne gre in ne gre na treningih, kar je lahko včasih zelo dolgo in stresno obdobje, ali ko je poškodovan, kar je še huje. Sedaj čez zimo, ko je imel težave s poškodovanim prstom na roki, je bil ves čas zelo žalosten in zaskrbljen, kako bo tekmoval, če sploh lahko še bo. Spodbujala sem ga, da ni obupal s terapijo, da je kljub poškodbi vsak dan šel na trening. Zaradi svoje skromnosti pogostokrat pozabi, da je pravzaprav heroj med slovenskimi športniki, tako ga le spomnim, da je dosegel že neprecenljivo zbirko vrhunskih rezultatov, da tudi če ne bi več mogel posegati po odličjih, je že naredil več kot dovolj. Skratka, Mitja potrebuje preproste spodbudne besede," nam je o Mitji razkrila Mojca, ki ga je pohvalila tudi pri gospodinjskih opravilih: "Je zelo priden in prilagodljiv. Ker še živiva pri njem doma, imava glede tega sicer veliko manj obveznosti. Če pa bi bilo potrebno, pa se znava kar dobro organizirati in si delo razdeliti. Mitja ne zapleta in se zelo rad spopade z vsako stvarjo, četudi slednje ni vešč. Kuharski mojster ravno ni, sem pa prepričana, da bi se po potrebi vsekakor naučil. Kar se namreč loti, se loti do konca, zato me sploh ne skrbi. Selitev na svoje bo nedvomno velika preizkušnja najinih spretnosti, a kot sem rekla: mislim, da problemov v hiški ne bo. (smeh)"

Načrti za naprej …

In kaj si želita Mitja in Mojca početi po končani športni karieri?

"O tem Mitja nerad razmišlja, saj zelo rad telovadi. Seveda ga pri tem, da naj čim dlje telovadi, podpiram, dokler bo le imel tako močno voljo in mu bo šlo tako, kot si sam želi. Toliko let garanja in odrekanja je vložil v šport, kraljuje na bradlji, z veseljem zahaja v dvorano – uživa in gara z ljubeznijo. Zato verjamem, da mu je zaradi tega težje razmišljati, kaj bi počel po koncu kariere. Mislim, da karkoli bo počel, bo zelo uspešen, saj je zelo sposoben. Vsake stvari, ki se je loti, se je loti zelo natančno. Recimo sedaj, ko gradiva hiško, je zelo podrobno naštudiral vse o gradnji pasivnih hiš. Lahko bi recimo svetoval ljudem, na kaj morajo biti pozorni pri gradnji take hiše. Zelo dobro obvlada tudi finance, saj je bil namreč zelo priden študent ekonomske fakultete. Poleg tega pa še vedno obstaja gimnastika. Lahko bi združila najine moči in znanje, ki ga imava vsak na svojem področju in ga prenašala na mlade," je o načrtih spregovorila še Mojca, ki nam je za konec zaupala, kaj ji je v dolgoletni zvezi doslej ostalo v najlepšem spominu.

Najlepši trenutki …

"Skupaj sva že zelo dolgo in zelo lepo obdobje najinega življenja. Doživela sva zelo veliko lepih trenutkov, ki nama bodo nedvomno ostali v spominu. Ne bi mogla izpostaviti nekega določenega obdobja najine zveze. Lahko rečem, da je najina zveza prepletena s številnimi malenkostmi, ki najino zvezo polnijo in ji dajejo čar. Spominjam se vsega. Recimo, ko sem šla prvič z njim na tekmo, potem ko sva šla prvič na morje, prav tako nama je bilo lepo minuli vikend, ko je imel tekmovanje v Mariboru in sva bila skupaj tri dni v hotelu. Bilo je spet nekaj čisto posebnega. Skratka, vsaka stvar mi je bila in mi je všeč, pomembno je le, da sva skupaj," je z lepimi trenutki pogovor sklenila prijetna sogovornica.