Matjaž Mlakar: Lahko bi dosegli več

Na prvenstvu je 25-letnemu rokometašu, ki si kruh služi v Gorenju iz Velenja, selektor priložnost dal na šestih tekmah. Na šestmetrski črti še vedno potrebuje nekaj izkušenj, a večino prelepih podaj Rutenke je znal izkoristiti. Poleg tega se je izkazal na "enici" v obrambi 5-1, pri kateri je tekmecem znal povzročati preglavice. Potem ko je četrtfinale splavalo po vodi, je bil sila razočaran, a kljub temu pravi, da je bila vse skupaj dobra šola, ki lahko prinese lepo prihodnost. Ste zelo razočarani po štirih zaporednih porazih, ki so botrovali nesodelovanju Slovenije v četrtfinalu svetovnega prvenstva? Bolj sem bil razočaran po tekmi z Islandijo, proti kateri sta nam zmanjkala le zadetek ali dva. Mogoče nam je zmanjkalo tudi nekaj časa. Če bi igrali še malo dlje, bi morda lahko uresničili svoj cilj. Proti Poljski smo se dogovorili, da se bomo borili, a so bili tekmeci premočni.

Borba za 9. mesto je tisto, kar vam je ostalo. Bo to kljub vsemu uspeh? Hm, uspeh. Merili smo na kaj več. Zdaj je izpadlo tako, da se bomo borili za deveto mesto. To bo najboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu. Vseeno sem prepričan, da bi lahko dosegli kaj več.

Tri zmage v prvem delu, nato pa štirje zaporedni porazi. Kje tičijo razlogi za padec? Morda nam je zmanjkalo časa, da bi se res lahko dobro uigrali. Saj je veliko novih igralcev, vmes je prišlo še do precej poškodb, tako da je morda tu treba iskati vzrok za slabšo realizacijo in več napak.

Bi lahko rekli, da je prihod Kasima Kamenice na selektorsko mesto prinesel nov duh in optimizem? To bo pokazal čas. Zame je bilo vse skupaj precej novo. V Nemčiji sem prvič sodeloval z njim, na začetku je bilo malo težje, saj nisem poznal načina dela, a v tem času sem se nanj popolnoma navadil. Mislim, da smo na dobri poti. Zdaj je treba gledati v prihodnost.

Vsi smo videli kar nekaj sprememb v ekipi, predvsem z vidika enotnosti, medsebojnih spodbud in pozitivnega mišljenja … je torej vzdušje pravo? Meni se je že prej zdelo v redu. Res pa je, da smo se zdaj še bolj povezali. Pač so bile odpovedi nekaterih igralcev, a tisti, ki smo ostali, smo res maksimalno trenirali in se borili. Zelo smo povezani in enotni. Lahko bi rekel, da smo zdaj prava družina.

Tudi vam je selektor Kamenica namenil posebno nalogo v obrambi 5-1. Kako ste sprejeli mesto na "špici"? Takšno nalogo sem že opravljal pred kakšnimi sedmimi ali osmimi leti, ko sem bil še v Sevnici. Minilo je precej časa, tako da sem bil kar malce presenečen. Niti sam nimam pravega občutka, kako igram na tej poziciji. Moram malce pogledati kasete, da bom lahko dal pravo oceno.

Kako pa ste zadovoljni s tem svetovnim prvenstvom po organizacijski plati? Nekatere reprezentance se precej pritožujejo … Mi smo imeli kar srečo, saj smo v drugem delu cel čas nastanjeni v istem hotelu in vse tekme odigrali v Halleju. Ostale reprezentance pa so se morale veliko voziti, kar na takšnem turnirju ni prijetno. Tudi sicer so za nas dobro poskrbeli.

Sodeč po doslej videnem, kaj pravite, kdo se bo 4. februarja povzpel na vrh? Težko rečem, jasno pa je, da so v najožjem krogu favoritov Francozi, Hrvati, Španci, pa tudi Poljakov ne bi kar tako odpisal. Brez dvoma bodo odločale malenkosti, pa tudi dnevna forma.