Aleš Pajovič: Pomagati vrniti stari sijaj

Pri 29 letih se lahko pohvali s kopico evropskih, španskih in slovenskih rokometnih lovorik. V šesti sezoni na Pirenejskem polotoku - pri dolgo časa najbogatejšem klubu na na svetu - ima priložnost, da osvoji še tretji naslov lige prvakov. Pravi, da bo naloga težka, saj so štiri ekipe polfinalistke enakovredne. Že v soboto ga čaka prva polfinalna tekma v Hamburgu, ob tem pa rokometaši iz pokrajine La Mancha bijejo bitko v španskem prvenstvu. Odločilen bo bržkone dvoboj pri katalonski Barceloni. V pogovoru za Sportal je igralec vzgojen v celjski rokometni šoli priznal, da si želi vrnitve v domovino. V rodno mesto, kjer letos ne cvetijo rožice. Želi pomagati, da se "njegovemu" klubu vrne stari sijaj. Dogovor bi lahko bil sklenjen v prihodnjem tednu.

V polfinalu lige prvakov vas čaka ekipa Hamburga, ki ste jo v minuli sezoni premagali prav tako v polfinalu ter se na koncu znova povzpeli na evropski prestol. Kje so "Nemci" najbolj nevarni? Prav danes smo pogledali njihovo igro v napadu in cel trening igrali v obrambi. Glede na minulo sezono v njihovi igri ni veliko sprememb. Imajo isti stil in akcije. Skrivnosti med nami in Hamburgom ni. Prepričan pa sem, da bo zmagovalca odločila obramba.

Po odličnosti katere slovite tudi vi … Mi že dolgo časa igramo obrambo 5-1, sploh se ne spomnim, kdaj smo nazadnje igrali 6-0. Vsi poznamo svoje naloge, zato skoraj vedno deluje ta obramba. Na pomembnih tekmah je tudi vedno prisotno menjavanje igralcev v obrambi in napadu, medtem ko na manj pomembnih lahko igraš oboje.

Prva tekma na gostovanju, druga doma. Ste zato v boljšem položaju? Večkrat se je že pokazalo, da igranje povratne tekme doma ni nujno prednost. Tudi sami smo že dokazali, da lahko enako dobro ali celo bolje igramo, ko povratno tekmo igramo v gosteh. Lep primer je lanskoletni finale lige prvakov. Seveda pa je lepše, če lahko igraš pred svojimi navijači.

V vaših vitrinah je že zavidljivo število medalj in lovorik tako z evropskih tekmovanj kot državnih prvenstev. Dejansko bi lahko, če osvojite še letošnjo ligo prvakov, zaključili kariero … (Smeh) Pravite, da sem že star? No ja, čaka me še nekaj let igranja rokometa na vrhunski ravni. Čeprav sem s Ciudadom Realom v šestih letih osvojil vse, kar se da osvojiti, mi to ni dovolj. Želim še več!Vsako leto je moj cilj igrati dobro in osvojiti vse možno. Letos smo si želeli ponoviti uspeh iz pretekle sezone, ko smo dobili vseh pet lovorik. A žal ni šlo. Sedaj imamo en pokal, pred nami pa sta še dve tekmovanji (špansko prvenstvo in liga prvakov, op. p.). Seveda razmišljamo le o tem, da ju obdržimo.

Je zato, ker vam je letos že 'spodrsnilo', čutiti pritisk s strani vodstva kluba? Nikakršnih pritiskov ni. Situacija je v Španiji specifična, predsednik, uprava ali trener le redko vršijo pritiske. Seveda je želja po zmagah in pokalih velika, a nikoli na nas niso pritiskali.

V ligi Asobal vam kaže dobro. Po nepopolnem 26. krogu ste na vrhu s 24 zmagami ter le dvema porazoma. Čakajo vas še štirje krogi, Barcelona pa diha za ovratnik … Smo v prednosti, saj smo premagali Barcelono za tri gole, zato si lahko privoščimo še kakšen spodrsljaj. Derbi in odločilna tekma bo v predzadnjem krogu, ko Barcelona prihaja k nam. Želim si, da takrat razrešimo vse dileme in ostanemo prvaki. Ne bo nam lahko, a dali se ne bomo kar tako.

Gospodarska kriza kosi po svetu. Jo občutite v Ciudadu Realu? Pozna se, seveda. Predvsem na tem, da bo drugo leto v ekipi manj igralcev. Letos nas je 18, drugo leto bo ta številka zagotovo manjša. Ne ve se še, v kolikšnem obsegu. Del sponzorjev je klub izgubil, večino bremena je prevzel naš predsednik. Pri nas igralcih se zaenkrat ne pozna nič.

Vse glasneje se govori o tem, da se po tej sezoni vračate domovino, v matični klub Celje PL … Na mizi sem že imel pogodbo Ciudada Reala, a ko sem prišel domov na reprezentančno akcijo, so se začeli pogovori s Celjem. Če se vrnemo Uroš, Vugi in jaz (Uroš Zorman, Renato Vugrinec, op. p.) ter v ekipo res pripeljejo še več Slovencev, bi lahko klub dvignili na pota stare slave.

Pa se nič ne bojte, ko vidite, kaj se ta čas dogaja v klubu iz mesta ob Savinji? V Celju je zagotovo ta čas najslabše v zgodovini. Rezultati, vse, kar se dogaja z igralci, zgodba z Gorenškom, Florijani, prazne tribune … Slabe stvari, o katerih nerad slišim. Rad bi se vrnil in skupaj z drugim in pomagal vrniti stari sijaj.