3. januar

Leta 1957 se je v Tržiču rodil Bojan Križaj, brez dvoma najboljši slovenski smučar vseh časov. Osem zmag v svetovnem pokalu in srebrna kolajna s SP leta 1982 v Schladmingu, so njegovi najbolj odmevni dosežki. Prav on je tisti, ki je v navezi s Tonetom Vogrincem poskrbel za razcvet slovenskega smučanja. Bojan je nase prvič opozoril že leta 1974 na SP v St.Moritzu s 13. mestom, še bolj pa leto dni pozneje, ko je v Mayerhofnu osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka. V sezoni 1977/78 si je v slalomu Madonne di Campiglio s 3. mestom prvič prismučal stopničke, leto pozneje pa bron v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala.

V sezoni 1979/80 je bil v slalomskem seštevku drugi, istega leta je v Wengnu dosegel svojo prvo zmago na tekmah svetovnega pokala v karieri. Pozneje jih je nanizal še sedem. Ob dveh v Wengnu, kjer je že leto pozneje dosežek ponovil, še dve v Kranjski gori ter po eno v Madonni di Campiglio, Marksteinu, Bromontu in Kitzbuehlu. Temu je dodal še 12 drugih in 13 tretjih mest. Torej skupno kar 33 uvrstitev na stopničke za zmagovalce. Na velikih tekmah mu je to uspelo le na svetovnem prvenstvu leta 1982 v Schladmingu, kjer je osvojil srebrno kolajno - za Strelovim bronom v veleslalomu že našo drugo na tem tekmovanju. Pred njim bil le takrat nepremagljivi Šved Ingemar Stenmark. Nasploh je imel Bojan smolo, da je tekmoval v času, ko je bil - za mnoge najboljši smučar vseh časov - na vrhuncu kariere. Ob Stenmarku je bilo resnično težko zmagovati.

Evforija, ki je v času Križajevih zmag dosegla vrhunec, se nikoli več ni povrnila v enaki meri. V zadnjih letih je navdušenje po nekaj slabših rezultatih še dodatno splahnelo.