Rusinje ubranile svetovni naslov

Skandinavke, ki že nekaj let kraljujejo na Stari celini, do svetovnega naslova nikakor ne morejo. Tudi v dvorani Bercy so bile Rusinje premočne ter se tako veselile tretjega naslova (po letu 2001 in 2005) svetovnih prvakinj.

Za bron so se udarile Nemke in zdaj že nekdanje svetovne podprvakinje Romunke. Slednje so po polčasu prepričljivo vodile, a po 60 minutah je bil izid izenačen (32:32), zato je o nosilcu brona odločal podaljšek. S tem se je zaključilo 18. svetovno prvenstvo.

V francoski prestolnici so razglasili tudi idealno sedmerk prvenstva. MVP je postala Norvežanka Katja Nyberg.

Po prvenstvu so znani tudi vsi nosilci kvalifikacijskih turnirjev za olimpijske igre ter reprezentance, ki se bodo borile za šest prostih mest za Peking.

finale: Norveška : Rusija 24:29 (12:16) Hammerseng 5, Johansen 4; Karejeva in Polenova po 6

tekma za tretje mesto: Nemčija : Romunija 36:35* (32:32, 11:18) Jurack 12., Baumbach 8; Mairosu 12, Maier 9

* - tekma je bila odločena po podaljšku

Končni vrstni red:

1. Rusija 2. Norveška 3. Nemčija 4. Romunija 5. Francija 6. Južna Koreja 7. Angola 8. Madžarska 9. Hrvaška 10. Španija 11. Poljska 12. Makedonija 13. Ukrajina 14. Brazilija 15. Tunizija 16. Avstrija 17. Kongo 18. Kazahstan 19. Argentina 20. Japonska 21. Kitajska 22. Dominikanska republika 23. Paragvaj 24. Avstralija

Nosilke odličij na dosedanjih SP:

2007 (Francija): 1. Rusija, 2. Norveška, 3. Nemčija 2005 (Rusija): 1. Rusija, 2. Romunija, 3. Madžarska 2003 (Hrvaška): 1. Francija, 2. Madžarska, 3. Južna Koreja 2001 (Italija): 1. Rusija, 2. Norveška, 3. ZR Jugoslavija 1999 (Norveška/Danska): 1. Norveška, 2. Francija, 3. Avstrija 1997 (Nemčija): 1. Danska, 2. Norveška, 3. Nemčija 1995 (Avstrija/Madžarska): 1. Južna Koreja, 2. Madžarska, 3. Danska 1993 (Norveška): 1. Nemčija, 2. Danska, 3. Norveška 1990 (Južna Koreja): 1. Sovjetska zveza, 2. Jugoslavija, 3. Nemčija 1986 (Nizozemska): 1. Sovjetska zveza, 2. Češkoslovaška, 3. Norveška 1982 (Madžarska): 1. Sovjetska zveza, 2. Madžarska, 3. Jugoslavija 1978 (Češkoslovaška): 1. Vzhodna Nemčija, 2. Sovjetska zveza, 3. Madžarska 1975 (Sovjetska zveza): 1. Vzhodna Nemčija, 2. Sovjetska zveza, 3. Madžarska 1973 (Jugoslavija): 1. Jugoslavija, 2. Romunija, 3. Sovjetska zveza 1971 (Nizozemska): 1. Vzhodna Nemčija, 2. Jugoslavija, 3. Madžarska 1965 (Zahodna Nemčija): 1. Madžarska, 2. Jugoslavija, 3. Zahodna Nemčija 1962 (Romunija): 1. Romunija, 2. Danska, 3. Češka 1957 (Jugoslavija): 1. Češka, 2. Madžarska, 3. Jugoslavija