Pionir slovenizacije Montpelliera

Bil je prvi. Pionir. Leta 2009 je prišel k Montpellieru skupaj z Nikolo Karabatićem. Francoskega zvezdnika ni več, Vid Kavtičnik pa ostaja. Zdaj ima v Franciji slovensko družbo še v Draganu Gajiću, Juretu Dolencu, Mateju Gabru in Borutu Mačkovšku. Letošnja sezona je tretji ekipi lanskega francoskega prvenstva znova prinesla ligo prvakov, pa čeprav naknadno. Velenjčan, pred desetletjem najboljše desno krilo Evrope, pa prvič v karieri igra na položaju srednjega zunanjega. V nedeljo se bo pomeril s Celjani, nikoli prej v ligi prvakov ni igral proti slovenskemu klubu.

Začniva pri vaši zadnji evropski tekmi. Na gostovanju pri Rhein-Neckarju ste izgubili za enajst golov. Kje se je zalomilo? Njim je šlo od rok vse, nam pa nič. Ne sekiram se kaj dosti. Ni velike razlike, ali izgubiš za gol ali enajst zadetkov. Poraz je boleč, ne glede na to, ali je visok ali nizek. Pričakujemo Celje in bomo poskušali dobiti to tekmo.

Boste zato še bolj naostreni? Gotovo.

Kako ste videli celjsko predstavo z Vardarjem? Videl sem kakšnih dvajset minut tekme. Celje igra zelo dobro, hitro, kakovostno v obrambi. Morda imamo malo kakovostnejšo ekipo, a ni nujno, da nam bo to prineslo zmago. To bo prinesla dobra, ekipna igra, predvsem pa boljša obramba kot proti Rhein-Neckarju.

Vas je dobra celjska igra proti Vardarju presenetila ali ste, dobro poznavajoč Branka Tamšeta, vsaj delno pričakovali kaj takega? Vem, da so iz Celja odšli kakovostni igralci. Zato morda nisem pričakoval, da bodo takoj igrali tako dobro. Vem, da Branko v ekipi zna napraviti dobro vzdušje. Vsak igralec točno ve, kaj mora napraviti. Ekipni duh celjsko zasedbo vleče naprej. Tako je bilo proti Vardarju in pričakujem, da bo tudi proti nam.

Več kot pet let ste že v Montpellieru. Sledili so vam štirje rojaki. Montpellier je najbolj slovenski klub na svetu. Da, že šesto sezono sem tu. Kar hitro gre. Slovenci smo delovni narod, borimo se, vsako tekmo želimo zmagati. Tudi na treningih delamo na vso moč, želimo pomagati preostalim. Mislim, da smo vsi opozorili nase in to očitno ustreza tudi našemu trenerju.

Po prejšnjem krogu francoskega prvenstva ste bili kar trije Slovenci v najboljši postavi kroga. Klemen Cehte, Miha Žvižej in vi. Kako ste zadovoljni s svojo podobo na igrišču? Za zdaj zelo. Precej več igram, tudi srednjega zunanjega. Gotovo je vselej lahko še bolje. A sezona se je šele začela, dolga bo, treba bo stopnjevati formo. Tudi kot srednji iz tekme v tekmo igram bolje. Poskušam karseda pomagati soigralcem.

Tega položaja nisem bil vajen. Začel sem na krilu, v Franciji šel na desnega zunanjega, zdaj sem na srednjem … Igra se zelo razlikuje, še posebej če želiš igrati za druge. Prej sem bil navajen, da imam jaz v rokah "zaključno žogo" – ali s podajo na krilo, črto ali pa je ekipa zaupala zaključek akcije meni. To sem počel vse rokometno življenje. Zdaj je treba nekatere stvari spremeniti. Dejstvo pa je, da v nekaj mesecih ne moreš biti takšen organizator igre kot tisti, ki na tem položaju igrajo vse življenje.

Pred časom so vzklile govorice, da bi lahko zapustili Montpellier, čeprav imate pogodbo do 2016. Koliko konkretnosti je bilo v tem? To je bilo v lanski sezoni. Klub je moral zaradi finančnih težav iskati rešitve z igralci, ki so (bili) dobro plačani. To so bili Thierry Omeyer, William Accambray, jaz in Michael Guigou. Našel sem nekaj možnosti, ki jih klub ni sprejel, zato sem ostal tukaj. Letos na tem ni bilo nič.

Je bila pred desetletjem, ko ste odhajali v Kiel, tudi možnost odhoda v Celje? Bili so pogovori, a ponudbe iz Celja v rokah nisem imel nikoli. Zato sem se odločil za Kiel. Gotovo pa bo zame posebna tekma. Odkar sem v tujini, v ligi prvakov nikoli nisem igral proti slovenskim klubom. Z veseljem bom igral proti slovenskemu moštvu in nekaterim prijateljem. Upam, da bomo mi srečnejši in slavili zmago.