Leopold Kalin: Liga prvakov sledi smeri denarja

Leopold Kalin, pomočnik generalnega sekretarja pri Rokometni zvezi Slovenije in predsednik tekmovalne komisije Evropske rokometne zveze (EHF), se z novim sistemom lige prvakov, ki temelji na posebnem točkovanju, precej pa na marketingu, dvorani in obiskanosti, ne strinja. A njegova mnenja in argumenti niso bili uslišani. Slovenija sicer ima enega predstavnika med elitno 16-erico, to je Celje, Gorenje pa je ostalo pred vrati lige prvakov. Glavno besedo ima po novem denar. Slovenski prvaki iz Celja bodo igrali v eni od dveh elitnih skupin rokometne lige prvakov. Medtem ko je bila Gorenjeva prošnja zavrnjena. EHF si je tudi "premislila" in tri kvalifikacijske turnirje oklestila le v enega, tako da je nekaj klubov odpadlo, med njimi tudi velenjski

Bili naj bi v ekipi, ki je delila točke za razvrstitev klubov v ligo prvakov, a tako pravzaprav ni bilo. Ne, točk nisem delil jaz. Z Joanom Marinom (predsednikom foruma klubov, op. a.) sva prišla na sestanek, na katerem smo dobili na mizo okvir oziroma predlog, kjer so bile točke že izračunane in dodeljene. Dali so jih ljudje iz pisarne Evropske rokometne zveze (EHF) – direktor marketinga, šef za tekmovanja in generalni sekretar.

Je poleg točk in lestvice uspešnosti posameznih držav še kaj vplivalo na razvrstitev? Glavna kriterija sta prizorišče oziroma dvorana in odkup TV-pravic od EHF-a oziroma višina zneska, ki ga plača bodoči nosilec pravic. Slovenija je tu na repu držav. Na moje vprašanje direktorju marketinga na to temo je ta odgovoril, da je slovenski nosilec pravic v zadnji sezoni plačal 70 tisoč evrov. Gre pa za Celje in Krim. Dejal mi je, da je ta znesek premajhen za tri ekipe v ligi prvakov.

So se skušali pogovarjati, pogajati? Ne vem. Kot tudi ne, kakšni zneski so pri največjih klubih. Jaz sem se le pogovarjal in zagovarjal argumente Gorenja. Povedal sem, da gre za kakovostno ekipo, kar je med drugim dokazala z uvrstitvijo na zaključni turnir pokala EHF. Povedal sem, da se klub z mestom pogaja za prenovo Rdeče dvorane. A ta je bila še vedno registrirana. Na EHF so dejali, da ko bo Gorenje uredilo to, bodo obravnavani drugače.

Če bi Gorenje kot igralno dvorano prijavilo celjski Zlatorog, bi dobilo drugačne točke? Mislim, da. Gotovo bi tako Gorenje imelo večjo možnost za uvrstitev. Vsekakor pa je EHF v nasprotju z lansko sezono upoštevala pravilo o le enem dodatnem klubu, saj je zavrnila nemškega predstavnika in dva francoska. To je korektno.

Zakaj bo le en kvalifikacijski turnir, ne trije? Tudi to sem vprašal, odgovorili so mi, da bi bili trije turnirji, če bi tri potrebovali. Prvaki klubsko najuspešnejših držav do 27. mesta na lestvici imajo pravico do sodelovanja v ligi prvakov in prošnje za dodatno mesto. Državnega prvaka niso prijavili Grčija, Izrael, Luksemburg in Belgija. Ob zavrnitvi določenih klubov je EHF ocenila, da tako dva dodatna turnirja nista potrebna.

Potem je EHF snedla lastne obljube? Tega ne bi komentiral.

Moramo Slovenci pozabiti na drugi klub, dokler ta ne bo igral v veliki dvorani? Dokler ne bo imel drugi klub dobre dvorane in obiska … Tretji faktor je odkup pravic.

Koliko v navezavi z marketinškim potencialom na razvrstitev vpliva majhnost trga? Gre za odkup pravic. Verjetno je še kakšna država majhna, a plača več kot mi. Vpogleda v to nimam. Želel sem razčistiti stvari, kar zadeva Gorenje.

Kot so mi odgovorili z marketinga, obstajajo tri skupine. V prvi so klubi, ki imajo kakovostno dvorano in dobro gledanost. V drugi sta Švica in Slovenija. Švica ima en klub, Kadetten, ki za pravice plača 40 tisoč evrov. Slovenija je prek nosilca pravic plačala 70 tisoč evrov, 40 od tega za Celje, 30 za Krim. V tretji skupini so klubi, ki imajo težave s televizijo. Na primer ukrajinski in španski. Po pravilih morajo zagotoviti televizijski signal. Zanje to stori EHF. Na primer La Rioja za tekmovanje v skupini plača 50 tisoč evrov.

Bi imelo Gorenje več možnosti, če bi bil njegov generalni pokrovitelj sponzor EHF-a? Neposredno sem vprašal direktorja marketinga, ali bi Velenjčani nastopali v ligi prvakov, če bi bilo Gorenje sponzor. Odgovoril mi je pritrdilno.

Na kakšen način je med najboljših 16 prišel turški Bešiktaš? Po marketinški liniji. Na tem področju je močan.

Kam peljejo te težnje EHF-a? Očitno je, da je dejavnik denarja zelo pomemben. Dejstvo pa je, da Gorenje mora nekaj ukreniti glede dvorane in gledanosti.

Kje so bile bistvene prednosti Celja? O podrobnostih ne morem govoriti.

Očitno ima denar prednost pred igriščem. Kot kaže, da. Sam sem bil eden od predlagateljev prejšnjega sistema. V novem ima liga prvakov dve kategoriji, mi pa smo pred leti združevali pokal EHF in pokal pokalnih zmagovalcev.

Kam to vodi? Ne vem. Treba bo počakati to sezono in preveriti povratne informacije.

Zagovarjate spremembe, a niste v večini. Novi sistem tekmovanja je predlagal marketing, meni ni všeč. Sledi smeri denarja in dveh kakovostnih skupin. Mislim, da tudi predstavniki preostalih držav niso zadovoljni, a se nihče ni odzval. Menim, da je bil prejšnji sistem pravičnejši. Za marketing pa ni bil tako zanimiv, saj je bilo manj držav, manj potenciala za trženje, bile naj bi tudi prevelike razlike v rezultatih.