Gospodar derbijev

Tekma s Slovanom je bila zaBranka Tamšeta 74. na celjski klopi v slovenskih tekmovanjih. Izgubil je le dvakrat – vmes se je med drugim "zgodila" serija kar 59 zaporednih zmag –, osvojil je po dva državna, pokalna in superpokalna naslova. Pred tem je z Gorenjem osvojil dva naslova kot glavni trener, enega kot pomočnik in dva superpokala.

V sezoni 2013/14, ko je na celjski klopi nasledil Vladana Matića, ki je vsekakor soavtor tedanje evropske zgodbe, se je uvrstil tudi v osmino finala lige prvakov.

Če bi ostali …

"V zadnjih dveh letih je iz Celja odšlo veliko kakovostnih igralcev različnih reprezentančnih selekcij. Iz kolaža njih in rokometašev, ki so ostali, bi lahko ustvarili mešanico, ki bi igrala resno vlogo v ligi prvakov. Proračun? Mislim, da takšna zasedba tudi ne bi bila prav bistveno dražja, rad imam igralce, ki iščejo napredek v vseh pogledih," je večna Tamšetova želja, za zdaj še nekoliko utopična, da bi ekipo, vključno z najboljšimi igralci, zadržal skupaj vsaj nekaj časa.

Zaradi glasnejšega cingljanja cekinov v tujini, četudi včasih te potresajo v žepu manj ugledni in tudi manj kakovostni klubi od celjskega, se igralci selijo na tuje, kar je seveda njihova legitimna pravica, tovrstne migracije pa so seveda povsem razumljive. "Eden od ciljev, ki sva si ga zadala s predsednikom ob mojem prihodu, je bila vezava naših mladih igralcev za več sezon, kar nam je uspelo," je v tem pogledu zadovoljen Velenjčan – verjetno se (marsi)komu v njegovem domačem mestu kolca po njem, čeprav tako kot vsi tudi on ni brez pomanjkljivosti in rezerv –, ki si v mislih že lahko oblikuje ekipo za bližnjo prihodnost.

Predvsem svoji zasedbi želi več zdravja kot v tej sezoni, s pravo mero kakovosti in količine treninga pa bi lahko igralci tako posamično kot ekipno razvili svoj potencial.

Četrt stoletja v Gorenju

Tamše je že leta gospodar savinjsko-šaleških derbijev. Zadnjega je izgubil daljne pomladi 2013, ko je seveda še sedel na klopi Gorenja, pri katerem je v različnih vlogah preživel kar 25 let, zadnjega prvenstvenega pa spomladi 2011.

Na celjski klopi je svoje someščane premagal 12-krat zapored. Pri 37 letih je bil kandidat za slovenskega selektorja, pozneje za člana strokovnega štaba, a je v klubu dobil rdečo luč za drugo vlogo. Tamše je skorajda zasvojen z rokometom, ki se ga loteva izjemno analitično, vseeno pa ni ujet v taktične kalupe.

Stike ima s številnimi nekdanjimi (so)igralci in trenerskimi kolegi. Ne boji se dati priložnosti mladim, zna izrabiti izkušnje, predvsem pa ustvariti moštveni duh, ki lahko velikokrat nadoknadi tudi nekaj primanjkljaja v kakovosti.

Osmina finala lige prvakov je v letošnji sezoni v zgornjem domu precej oddaljena, a ni misija nemogoče. Celjani so že osvojili superpokal, po izločitvi Gorenja so na zelo dobri poti tudi v pokalnem tekmovanju, čeprav seveda ne gre podcenjevati Maribora, ki je avtor obeh celjskih porazov v Tamšetovi eri. Za Gorenjem pa si pivovarji trenutno delijo vrh prvenstvene lestvice.