Gislason pokleknil v templju rokometa

Trener Kiela, sloviti Islandec Alfred Gislason, je v lanski sezoni z zebrami pobasal vse lovorike, ki so mu bile na voljo. Do tekme v Celju je imelo njegovo moštvo zgolj en poraz v ligi prvakov in en remi v bundesligi. Pred tekmo je v intervjuju trosil komplimente in opise občudovanja Celja ter njegovega rokometnega duha. Zlatorog je proglasil kar za ''rokometni tempelj'', a bržkone ni niti slutil, da bo v njem moral poklekniti prav on oziroma njegovo moštvo. Na tiskovni konferenci mu posledično ni bilo do veliko besedičenja, čeprav je večkrat podčrtal zasluženost zmage celjske mladeži. ''Čestitam Celju, tokrat je bilo boljše moštvo. Kot sem dejal že pred tekmo, gre za zelo talentirano ekipo. Na vseh srečanjih doslej niso bili tako dobri, tokrat pa izvrstni. Seveda nisem zadovoljen z našo igro. Slabi smo bili v obrambi, malo je bilo obramb vratarjev in tudi v napadu smo napravili preveč napak,'' je bil kritičen može, ki peto sezono sedi na Kielovi klopi.

Na pronicljivo vprašanje novinarskega kolega, ali se spomni tekme, ko je imel Thierry Omeyer zgolj tri obrambe, je odvrnil: ''Ne ravno, a ni šlo le za vratarje. Preprosto nismo igrali dobre obrambe, to je vselej povezano. Celjska vratarja sta zbrala dobrih deset obramb več kot naša. Nisem toliko zaskrbljen zaradi poraza, bolj sem zaradi tega, kako slabo smo igrali.''

Pravijo, da je Gislason trenerski samotar. Medtem ko se drugi trenerji obdajajo s pomočniki in strokovnjaki, Islandec najbolj zaupa sebi, čeprav ne skriva razmišljanja o asistentu: ''Tak način dela imam že leta. Mislim, da je pomočniku težko sodelovati z mano. Ampak verjetno se bom nekega dne spremenil in vzel pomočnika. Seveda ne bi bilo koristno zame, če bi moral učiti še asistenta tri ali štiri leta in bi imel še več dela. Mislim, da bi lahko v tem slislu sodeloval le s svojim bivšim igralcem, ki razume, kaj počnem in mislim.