Nedelja, 29. 5. 2016, 13.09
7 let, 1 mesec
Saint Louis 1904
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
Podobno kot igre leta 1900 v Parizu je tudi tretja izvedba modernih OI potekala v okviru svetovne razstave.
Kraj in čas: St. Louis (ZDA); 1. julij – 23. november 1904
Ostali kandidati: Chicago in Illinois
Udeležba: 12 držav, 652 športnikov
Število športov: 17 športov, 91 disciplin
Ogenj je prižgal: olimpijski ogenj so prvič prižgali v Amsterdamu leta 1928.
Igre je odprl: David Francis
Olimpijska prisega: šele od leta 1920 naprej
Tudi v Saint Louisu športno-tekmovalna plat ni prišla do izraza, saj so bile igre čvrsto vpete v spone razstave. Popolna nepreglednost in razvlečenost tekmovanj sta privedli do nezanimanja.
Zanimivo je, da se je od meseca julija pa vse do novembra zvrstilo več kot 400 tekmovanj, pri čemer pa niso bila vsa olimpijske narave. Tako so bila med njimi tudi prvenstva za poklicne športnike in celo dijake. Oče sodobnega olimpizma in tedaj tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Pierre de Coubertin na igre ni prišel, izrazil pa je razočaranje nad nezadostnim širjenjem in izkazovanjem olimpijske ideje.
Tudi odziv športnikov ni govoril v prid olimpijskega razvoja in širitve. V primerjavi z igrami v Parizu se je število udeležencev prepolovilo, kar je v veliki meri tudi posledica velikih potnih stroškov. Veliko večino športnikov so prispevale Združene države Amerike (73 odstotkov), kar se je več kot očitno kazalo tudi pri uspešnosti. Američani so namreč pobrali 80 zlatih, 86 srebrnih in 72 bronastih odličij. Za primerjavo – Nemčija, ki je na lestvici uspešnosti zasedla drugo mesto, je zbrala 5 zlatih, 4 srebrne in 6 bronastih kolajn. Povsem logično je torej tudi, da med najučinkovitejšimi posamezniki najdemo same Američane. Na vrhu lestvice pa je pristal telovadec Anton Heida.
Američanom je sive lase povzročil le Irec Thomas Kiely, ki je osvojil zlato v deseteroboju, sestavljenem iz teka na 100 jardov, teka čez ovire na 120 jardov, hoje, skokov v višino, v daljavo in s palico, suvanja krogle, teka na eno miljo in meta kladiva oziroma uteži.
Omeniti velja še ameriškega maratonca Freda Lorza, ki je del poti “odtekel” kar v spremljajočem vozilu in izstopil malo pred ciljem. Kaznovali so ga s trajno prepovedjo nastopanja, a so kazen nato le omilili.
Slovenci in OI 1904
Na olimpijskih igrah v Saint Louisu, ki so potekale kot del svetovne razstave, ni bilo slovenskih udeležencev.
