London 1908

Kraj in čas: London (Velika Britanija); 27. april – 31. oktober 1908
Ostali kandidati: Berlin, Milano in Rim
Udeležba: 22 držav, 2008 športnikov
Število športov:22 športov, 110 disciplin
Ogenj je prižgal: olimpijski ogenj so prvič prižgali v Amsterdamu leta 1928.
Igre je odprl: kralj Edward VII
Olimpijska prisega: šele od leta 1920 naprej

Po Parizu in Saint Louisu, ko so bile igre del svetovne razstave, je srečanje najboljših športnikov v Londonu potekalo povsem samostojno. Angleški prireditelj je na sceno stopil praktično v zadnjem trenutku. Ko je postalo jasno, da v Rimu organizacije niso vzeli najbolj resno, so v Londonu v izjemno kratkem časovnem obdobju pripravili vse potrebno. Pri tem so poskrbeli tudi za nadvse enoten športni objekt: štadion je namreč poleg tekaške in kolesarske steze vključeval še plavalni bazen s stolpom.

Tudi londonske olimpijske igre so bile krepko razvlečene, saj so tekmovanja v nekaterih igrah z žogo potekala že pomladi, umetnostni drsalci (kot prvi 'zimski' športniki na OI) pa so se med seboj merili šele oktobra. Olimpijsko dogajanje so popestrile še dirke z motornimi čolni in angleška posebnost – polo. V slednjem so si prav vsa odličja razdelile ekipe iz Velike Britanije.

Predstavnice nežnejšega spola so na igrah tekmovale v umetnostnem drsanju, tenisu in lokostrelstvu. Največ uspeha pa so imele domače tekmovalke. Tudi sicer so predstavniki Velike Britanije pobrali glavnino medalj, med drugim tudi 56 najžlahtnejših odličij. Kar tri je prispeval plavalec Henry Taylor (400 m in 1500 m prosto in kot član štafete na 4x200 m). Podobnega podviga se je veselil tudi ameriški atlet Melavin Sheppard.

Med junaki iger je bil še Američan Ray Ewry, ki je svojo bogato olimpijsko kariero, v kateri je osvojil kar deset zlatih medalj, sklenil z zmago v skoku v višino. Tragični junak in ob tem tudi moralni zmagovalec pa je postal maratonec Dorando Pietri. Izčrpani Italijan se je v zadnjih metrih teka nekajkrat zgrudil, a ob železni volji vseeno nadaljeval. Ko je postalo jasno, da sam ne bo mogel nadaljevati, sta mu na pomoč priskočila domača spremljevalca in ga pospremila čez ciljno črto. Zaradi “tuje pomoči” je bil ob naslov olimpijskega prvaka, ki ga je nato prevzel Američan John Joseph Heyes.

Tudi v Londonu pa vse le ni potekalo kot po maslu. Tako je, denimo, ameriška reprezentanca britanskim sodnikom očitala pristranskost. Posredoval je celo MOK in odločil, da bodo v prihodnje sodniške ekipe sestavljali iz zastopnikov različnih držav.

Slovenci in OI 1908

Srečanje najboljših športnikov sveta v angleški prestolnici je potekalo brez Slovencev.