Jan Oblak
liga prvakov
Četrtek, 14. 4. 2016, 11.46
7 let, 1 mesec
Zlatko Zahović in Slovenija sta ga čakala okroglih 15 let
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,78
Vratar madridskega Atletica Jan Oblak je z uvrstitvijo v polfinale lige prvakov postal šele drugi slovenski nogometaš, ki se je v elitnem evropskem klubskem tekmovanju prebil tako daleč. Prvi je bil Zlatko Zahović, ki se pred 15 leti z Valencio ni uvrstil le v polfinale, ampak tudi v veliki finale.
Ko so nogometaši Atletica v sredo razveselili navijače in izločili branilca naslova Barcelono, je postalo jasno, da bo Jan Oblak deležen posebne časti. V zgodovini slovenskega nogometa sta se v polfinale lige prvakov uvrstila le dva legionarja. V sezoni 2000/01 je to uspelo Zlatku Zahoviću, ki se je pozneje z Valencio uvrstil v sklepno dejanje in v napetem finalu na San Siru, v katerem je zmagovalca podala loterija kazenskih strelov (Mariborčan je zapravil strel z bele točke), izgubil z Bayernom.
Najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov, za katero je dosegel 35 zadetkov, je za zdaj edini Slovenec, ki se je v 24-letni zgodovini lige prvakov uvrstil v veliki finale. Škofjeločan lahko ponovi njegov podvig. Z Atleticom bo ime tekmeca v polfinalu izvedel v petek, mogoči kandidati pa so mestni tekmec Real, angleški predstavnik Manchester City in bavarski velikan Bayern München.
Valter Birsa se je v ligi prvakov najdlje prebil z Milanom, ko pa je igral za Auxerre, se je vpisal tudi med strelce.
V rednem delu lige prvakov, ki je krstno izvedbo v novem tekmovalnem formatu doživela v sezoni 1992/93, je vsega skupaj nastopilo 35 Slovencev. Med strelce so se vpisali Milenko Ačimović, Valter Birsa, Damjan Bohar, Kevin Kampl, Ante Šimundža, Luka Zahović in njegov oče Zlatko Zahović, ki se je med strelce vpisal v treh različnih dresih. Najprej je tri sezone zapored navduševal pri Portu, nato se je preselil v Pirej k Olympiakosu, v sezoni 2000/01, v kateri je dosegel en zadetek, pa so ga evropskega naslova delili le milimetri.
Birsa, Kampl in Šišić izpadli v osmini finala
Večina slovenskih nogometašev, ki so okusili čar in lepote lige prvakov, so se poslovili že po skupinskem delu. To velja za vse, ki so branili barve Maribora v nepozabnih sezonah 1999/2000 in 2014/15, pa tudi za večino legionarjev. Na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki so v ligi prvakov zaigral v izločilnem delu. Valter Birsa se je z Milanom v sezoni 2013/14 prebil v osmino finala, a tam zaradi poškodbe ni dočakal priložnosti za nastop.
Kevin Kampl, ki se je nedavno po poškodbi mečnice vrnil k treningom, se je v tej sezoni lige prvakov vpisal med strelce.
Njegov reprezentančni kolega Kevin Kampl je v osmini finala zaigral v prejšnji sezoni, ko je debitiral v ligi prvakov dresu Borussie Dortmund, korak naprej pa je dosegel jeseni, ko je bil že član Bayerja in se je prvič v najmočnejšem klubskem tekmovanju vpisal med strelce. V sezoni 2007/08 je v osmini finala zaigral Mirnes Šišić. Nekdanji slovenski reprezentant, ki je večino kariere preživel v Grčiji, je nastopil na dvoboju proti Chelseaju in izpadel.
Oblak in Zahović v četrtfinalu v dveh različnih sezonah
Le starejši Zahovič (njegov sin Luka Zahović je zadel v polno v sezoni 2014/15 za Maribor in poskrbel, da sta postala prva Evropejca, ki sta se kot oče in sin vpisala na seznam strelcev v ligi prvakov) in Oblak vesta, kako je nastopiti v četrtfinalu lige prvakov.
Zdajšnji športni direktor Maribora se je poleg Valencie med osem najboljših prebil tudi s Portom, mladi vratar in slovenski rekorder po odmevnosti in višini prestopa (ko se je iz Benfice preselil v Madrid, je Atletico zanj plačal 16 milijonov evrov) pa je v četrtfinalu branil že v prejšnji sezoni in nato izpadel proti Kataloncem. Leto dni pozneje je dočakal sladko maščevanje in poskrbel, da je nogometna Slovenija še vedno prisotna v polfinalu lige prvakov. Če bo preskočil še dve stopnički, bo postal prvi Slovenec, ki je aktivno sodeloval pri osvojitvi evropskega naslova.
Jan Oblak je z Atleticom v četrtfinalu senzacionalno izločil branilko naslova Barcelono.
Zelo blizu je bil v sezoni 1991/92 Srečko Katanec, ki je s Sampdorio v velikem finalu na Wembleyju nesrečno po podaljških izpadel proti Barceloni (0:1), a je takrat nastopal še v pokalu državnih prvakov. Zgodba o ligi prvakov se je začela sezono pozneje.
Med slovenskimi zmagovalci sta Rene Krhin in Vid Belec, ki sta pred šestimi leti s soigralci pri Interju proslavljala evropski naslov, a nista na igriščih prebila niti minute. Tako Slovenija na prvega junaka, ki bi zaigral v finalu prvakov in tudi zmagal, še čaka. Se lahko posreči Oblaku?
