Otočani osvojili mariborsko trdnjavo

V Ljudskem vrtu se je začela pisati nova nogometna zgodba s poljskim in ukrajinskim pridihom. Vzdušje na mariborskem štadionu, krasna kulisa slovenskih in severnoirskih navijačev (slednjih je prišlo 1.100), je zagotavljajo prvovrstni športni užitek. Selektor Matjaž Kek se je odločil, da bo v ožji obrambi poleg Boštjana Cesarja vendarle stal Matej Mavrič, v napadu pa je Milivoju Novakoviču družbo delal Zlatan Ljubijankič. Tudi strelec zadnjega slovenskega zadetka, doseženega 11. avgusta na prijateljski tekmi z Avstralijo. Gostje niso skrivali optimističnih želja, v začetni enajsterici pa se je po šestih mesecih znova znašel najboljši strelec v zgodovini ''zeleno-bele vojske'', David Healy. Naj spomnimo, Otočani niso zatresli mreže v zadnjih sedmih srečanjih …

Severni Irci pokazali zobe

Uvodne minute so nakazale, da bo trmasto trdnjavo pred vrati Maika Taylorja vse prej kot lahko prebiti. Podobno kot leta 2008 tudi tokrat prvi polčas ni postregel z izdatnimi priložnostmi. Bolj je minil v šahovskem dvoboju. Na začetku so figure bolje premikali Severni Irci in z rahlim pritiskom nekajkrat zapretili pred vrati Samirja Handanoviča, a o kakšni bolj dorečeni priložnosti ni bilo govora. Z morjem majhnih in predrznih prekrškov, o katerih je pred tekmo opozarjal selektor Kek, so zaustavljali Slovence že na sredini igrišča, z njihovo zgoščeno branilsko vrsto pa so imeli gostitelji obilico dela. Še najbolj je bil razpoložen Valter Birsa, a v odločilnih trenutkih ni našel bolje postavljenih soigralcev.

Minute so tekle, večjih vzburjenj pred obema goloma pa ni bilo. V 18. minuti je prvi strel z razdalje sprožil Christopher Baird, pred tem je žoga nevarno opletala po vročem območju domačega kazenskega prostora, a je bila še pravočasno odstranjen. Šestica gostov je bila nenatančna.

Najbolj razpoložen Birsa

Kekova četa je prvič dvignila občinstvo na noge šele v 21. minuti. Ljubijankič je prodrl po levi strani, se odločil za oster predložek po tleh, pred Novakovičem, ki se je znašel v neposredni bližini, v pravem ''mat položaju'', pa je eden izmed nepopustljivih otoških branilcev izbil žogo v kot. Tri minute kasneje je na desni strani po enem izmed dvobojev ''zašepal'' Birsa, a je bil strah odveč, saj je Primorec kmalu nadaljeval z domiselnimi preigravanji in prodori, ki pa niso našli pravega zaključka.

V pomanjkanju pravih priložnosti je občinstvo z žvižgi ''nagradilo'' sodnika, ki ni dosodil strela z bele točke po domnevnem prekršku nad Mišom Brečkom na robu kazenskega prostora Severnih Ircev. Glede na kriterij Romuna, ki je dopuščal pravo trdo, malodane tipično otoško borbo, z velikim številom prekrškov na robu piska, tudi ni bilo za pričakovati, da bi dosodil kazenski strel.

Pritisk Kekovih izbrancev

V 36. minuti se je Birsa končno osvobodil svoje ''irske sence'' in se s svojo znano ''levico'' odločil za strel z velike razdalje. Žoga je končala visoko nad vrati. Nadaljeval se je postopen pritisk domačih, ki so se vedno lažje selili pred kazenski prostor gostov. V 38. minuti se je po smeli kombinaciji kratkih podaj na levi strani 16-metrskega prostora gostov znašel Andraž Kirm, z vrhunskim predložkom idealno zaposlil Novakoviča, ki pa je iz nekaj metrov z glavo ustrelil žogo naravnost v naročje vratarja. Dogajanja pred vrati Taylorja še ni bilo konec. V 42. minuti se je ''Zlajo'' z roba kazenskega strela po predhodni lepi podaji Kirma, ki ga je pred tem atraktivno ''našel'' Birsa, hrabro odločil za neposreden strel, a se je slednji žal izkazal za neposrečenega.

V zaključnih trenutkih prvega polčasa je svoj strel preizkusil še Kirm. Pred tem se je kar nekaj časa nameščal, iskal čim bolj ugoden položaj, pri tem pa se je toliko obotavljal, da se je pred golovo črto znašla kopica nog gostujočih branilcev, ki so njegov strel brez večjih težav ukrotile.

V 49. minuti zadišalo po zadetku

Selektorja se v odmoru nista odločila za menjave. Severni Irci, katerih ritem igre je v zaključku prvega polčasa nekoliko padel, so se še naprej posluževali ''umazane'' igre, tako da jim je delivec pravice v 47. minuti pokazal še drugi rumeni karton. V 49. minuti je močno zadišalo po zadetku in vodstvu Slovenije. Bojan Jokič je prodrl do kazenskega prostora, z leve strani imenitno našel Birso, ki se mu je z osmih metrov ponudila priložnost (dotedanjega poteka) tekme. Žal je njegov sicer natančen strel oplazil nogo severnoirskega branilca, tako da se je iz vsega izcimil le strel s kota.

Healy se je v nadaljevanju poigral z živci ''Sarme'', Cesarja in navijačev, ko je po izgubljenem napadu gostov odrinil slovenskega vratarja. Povsem nepotrebno. Sodnik bi mu lahko mirne volje pokazal rumeni karton, že drugi na tekmi, s tem pa tudi pot v slačilnico. A njegova piščalka je ostala nema. Dogajanje se je povsem preselilo pred vrata Otočanov.

Šok v režiji zlate rezerve gostov

Kirm bi lahko v 61. minuti bolje reagiral, ko se je znašel na levi strani kazenskega prostora. Pred tem je Birsa čudovito našel samega Brečka na desni strani, Trboveljčan je odgovoril z ostrim predložkom, žoga pa se je od večje skupine igralcev odbila prav do osamljenega Kirma. Ljubljančan je imel dovolj časa, a so njegov močan strel Severni Irci še pravočasno blokirali. V ''polpriložnostih'' sta se znašla še Jokič in Mavrič, občinstvo v Ljudskem vrtu pa je z mehiškim valom ''Laola'' začutilo, da prihajajo odločilne minute. Žal je sledil hladen tuš. Kdor ne da, ta prejme. Selektor Worthington je opravil dve menjavi – slovenski strateg se začuda še vedno ni odločil za osvežitev moštva – in zadel v polno. Craig Catchart je z leve strani slovenskega kazenskega prostora poslal nevaren predložek po tleh, presenetil uspavano obrambo izpred Handanoviča, ki je lahko le še nemočno s pogledom pozdravil žogo v svoji mreži. Pred Kirmom se jo je namreč dokopal ''joker'' Corry Evans, ki je v igro vstopil le tri minute poprej in z neubranljivim strelom z nekaj metrov spravil severno tribuno v zelenih dresih v delirij. Njegov starejši brat Jonathan, branilec ''rdečih vragov'', se ni znašel v zapisniku dvoboja.

Slovenci na vse ali nič

Odziv slovenske klopi je bil pričakovano hiter. Namesto Novakoviča je v igro vstopil Zlatko Dedič. Se bo tako kot na tekmi z Avstralijo tudi tokrat v vlogi rezervista vpisal med strelce? Ogromen aplavz pa si je prislužil ljubljenec mariborskih tribun Josip Iličič, ki je na igrišču zamenjal Kirma. V 77. minuti je sprožil nevaren strel, s katerim je imel Taylor veliko opravka. Slovenski navijači še zdaleč niso vrgli puške v koruzo. Še naprej so glasno in srčno vzpodbujali igralce s Triglavom na prsih, na drugi strani pa so si dali duška privrženci Severne Irske, ki so po sedmih tekmah ''posta'' končno dočakali zadetek v mreži tekmeca. In to na še kako pomembnem dvoboju … Časa za preobrat je bilo vedno manj. Kmalu smo vstopili v zadnjih deset minut srečanj. Želje v vrstah ''belih'' ni manjkalo, ni pa bilo pravega zaključka. Skoraj bi se pripetil v 81. minuti, ko je Aleksander Radosavljevič našel utekajočega Ljubijankiča. Napadalec Genta se je odločil za močan strel, ki pa je žal za nekaj decimetrov zgrešil cilj in zatresel le zunanji del mreže, s tem pa tudi prelisičil gledalce na zahodni tribuni, ki so že hiteli proslavljati izenačujoči zadetek. Severni Irci so na vse pretege zadrževali slovenske napade. Nazadnje so se zmage veselili prav proti Sloveniji, daljnega 1. aprila 2009 v Belfastu. Dve minuti pred koncem je v igro vstopil še zadnji slovenski adut. Tim Matavž je zamenjal Ljubijankiča. Slovenska igra na ''vse ali nič'' tudi v zadnjih minutah ni obrodila sadov. Štiri minute sodnikovega podaljška so minile prehitro. Strel Matavža z bližine je odtaval globoko mimo vrat, sanje Kekove čete o prijetni popotnici pred zahtevnim gostovanjem v Beogradu pa so se razpršile v prah še istega trenutka, ko je Romun Pavel C. Balaj odpiskal konec tekme.

Po nenadejanem šoku, prenovljena mariborska trdnjava je prvič padla v kvalifikacijskem srečanju, bo potrebno hitro povzdigniti glave, saj sledi v torek že nova preizkušnja. Vsak poraz je boleč, a priložnosti za popravek še zdaleč ni konec. Do konca ciklusa bo vendarle še devet tekem.