Kralj evrogolov si je zabil avtogol, nato se mu je sesul svet

Ko je bil nogometaš, so ga oboževali navijači Nancyja, St. Etienna in Juventusa, zlasti pa privrženci francoske reprezentance. Osvajal je lovorike, veljal za neprekosljivega virtuoza, ki je postavljal nove mejnike pri izvajanju prostih strelov, Francijo pa popeljal do evropskega naslova. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) ga je izbrala za šestega najboljšega nogometaša 20. stoletja, kar zgovorno priča o spoštovanju, ki ga je bil deležen kot čarovnik z okroglim usnjem. Zadnjo tekmo je odigral leta 1987, nato pa se preizkusil kot selektor. Z galskimi petelini je doživljal mešane uspehe, nato pa se je podal v funkcionarske vode.

Želja po napredovanju, ki ga je gnala naprej že v igralskih letih, se je občutila tudi v obdobju, ko je namesto nogometnega dresa nosil kravato. Kako uspešen je lahko, je nakazal leta 1998, ko je bdel nad organizacijo svetovnega prvenstva v Franciji in prejemal številne pohvale. Bil je iskan sogovornik in lepa reklama za državo, ki rada organizirana največja nogometna tekmovanja. Dolga leta je sodeloval s Fifo in Francosko nogometno zvezo, zelo odmeven korak pa je naredil leta 2007, ko je postal predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa). Visok položaj je obdržal kar osem let.

Osrečil je tudi Maribor

Nastopilo je obdobje reform, ki je osrečilo zlasti manjše države. Platini je v novi vlogi skušal zajeziti finančni kaos in pojav brezglavega zapravljanja, ki si ga lahko privoščijo klubi z bajno bogatimi lastniki. Finančno politiko je spravil v znosnejše meje. Slovenija je bila zelo navdušena, ko je izvedel revolucijo v kvalifikacijah za ligo prvakov. Prvaki manjših držav so čez noč dobili priložnost, da se lažje kot kdajkoli polastijo elite. Pot do najboljših, kjer se delijo ogromni denarji, je postala krajša, saj so se klubi ognili tistim iz najboljših lig. Prvaki manjših držav so iz leta v leto izkoriščali Platinijevo darilo. Tudi Maribor.

Leta 2007 je na predsedniškem stolčku Uefe zamenjal Šveda Lennarta Johanssona.

Očitkov bogatejših klubov, da tovrstni klubi ne spadajo v tekmovanje vseh tekmovanj, ker praviloma beležijo skromne rezultate in niso dovolj atraktivni za širok evropski trg, se je nekdanji as Juventusa branil s pokončno držo. Ni popuščal niti za milimeter, tako da se je med njim in manjšimi članicami evropske nogometne družine spletla posebna čustvena vez.

Začetek konca sanj Francoza o uresničitvi svetovnih ambicij

Ko je lani zastavil kampanijo, kako bo postal predsednik Fife, je računal na veliko podporo. Vse je bilo pripravljeno, da na prestolu zamenja dolgoletnega znanca in sodelavca Josepha Blatterja, ki se mu je izmikal stolček. Švicar je plačal davek številnim nepravilnostim in koruptivnim dejanjem, ki so se dogajala v najvplivnejši in najbogatejši športni organizaciji na svetu. Nato pa se je zalomilo. Pred letom dni so angleški mediji javnosti predstavili sum o nepravilosti, ki sta si jo privoščila 80-letni Blatter in njegov 20 let mlajši francoski prijatelj. Izkazal se je za začetek konca sanj Francoza o izpolnitvi svetovnih ambicij, saj je želel postati predsednik Fife.

Francoz je bil predsednik Uefe od leta 2007 do 2015.

Afera se je hitro znašla na naslovnicah. Blatter je Platiniju leta 2011, ravno takrat, ko se je pripravljal na predsedniške volitve, nakazal okrog 1,8 milijona evrov (okrogla dva milijona švicarskih frankov), javnosti pa pojasnil, da jih je Francoz prejel za svetovalno delo med letoma 1999 in 2002. To se je dogajalo le štiri mesece pred volitvami za predsednika Fife. Platini je bil predsednik Uefe, prav vse evropske članice pa so na volitvah podprle Blatterja.

Preiskovalne komisije so imele polne roke dela, veljakoma svetovnega nogometnega kova, ki sta se trmasto branila, češ da je šlo za džentelmenski ustni dogovor, pa je verjel le malokdo. S tem si je nekdanji dirigent francoske reprezentance, ki je v karieri poskrbel za nešteto atraktivnih zadetkov, zabil usoden avtogol, zaradi katerega je moral pozneje zapustiti vodilne položaje.  

Afera je izbruhnila ob zelo neugodnem času, saj je bil takrat ugled Fife zaradi številnih aretacij, ki so mirno februarsko jutro leta 2015 v enem izmed prestižnih hotelov v Zürichu razburkale v peklenski ocean, že močno zamajan. Svetovna krovna zveza je doživljala udarec za udarcem. Čeprav sta nogometna veljaka vložila vsa pravna sredstva, da bi se obranila pritožb in dokazala nedolžnost, sta ostala suspendirana.

Etična komisija Fife je razsodila, da sta kršila etični kodeks. Kršila sta pravilnik glede ponujanja in jemanja daril, konflikta interesov in kršenja splošnih pravil obnašanja. V nogometnem svetu po novem ne smeta delovati štiri leta. Prvotna kazen se je glasila celo osem, a so jo februarja omilili za dve leti. Zdaj znaša polovico prvotne kazni.

Nepreklicno zapustil predsedniški položaj Uefe

Platini je tako ostal brez možnosti kandidiranja na februarskih volitvah, kjer je največ glasov prejel njegov dolgoletni sopotnik Gianni Infantino, nekdanji generalni sekretar Uefe. Platini se je želel vrniti vsaj na čelo evropskega nogometa. Tudi to mu ni uspelo.

Joseph Blatter in Michel Platini sta se leta 2011 dogovorila za plačilo, ki je dvignilo veliko prahu.

Zdaj bo moral štiri leta prebiti v nenogometnih krogih. Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (CAS), kamor se je pritožil, ni razsodilo v njegov prid. Francozu, ki je s tem izgubil še zadnje upanje, da bi si povrnil izgubljen ugled, ni preostalo drugega, kot da se umakne in prizna poraz. Ne dokončni, saj še vedno želi dokazati svojo nedolžnost in očistiti svoje ime, tako da je napovedal novo vojno švicarskim sodnim organom.

Euro po 32 letih v Franciji, on pa brez funkcije

Je pa nepreklicno zapustil predsedniški položaj in doživel dva velika udarca. Zaradi trajajočega suspenza se leta 2019 ne bo mogel udeležiti novih predsedniških volitev Fife, brez časti in rdečih preprog, ki so ga spremljale vrsto let v funkcionarskih vlogah, pa bo izkusil največji letošnji nogometni dogodek v Evropi.

Prihodnji mesec bo njegova domovina gostila evropsko prvenstvo, na katerem bo prvič v zgodovini nastopilo 24 ekip. Ideja o razširitvi seznama udeleženk na 24 držav je zrasla v Platinijevem zelniku in naletela na aplavz predvsem v manjših deželah, ki so se lahko prvič ali pa po zelo dolgem času uvrstile na veliko tekmovanje. Takšnih bo letos veliko.

Leta 1998 je poskrbel, da je Francija zgledno gostila svetovno prvenstvo in osrečila domače privržence.

Islandija, Albanija, Wales, Slovaška in Severna Irska bodo na največjem evropskem odru, kjer se bodo med 10. junijem in 10. julijem odvijale spektakularne tekme, nastopile prvič, slovenska soseda Madžarska pa prvič po 44 letih. Prvič sta se prek kvalifikacij na evropsko prvenstvo prebili Avstrija in Ukrajina, zadnja prav po zaslugi zmage in remija v dodatnih kvalifikacij nad Slovenijo. Platini bo lahko obiskoval srečanja, a le v vlogi navijača, na proslavah pa ga ne bo.

Uefa je napovedala, da ne bo izbirala začasnega predsednika. Platinijevega naslednika bo izbrala septembra, nekdanjemu kralju prostih strelov pa bo ostal spomin na osem prekrasnih let, ko je vodil Uefo in jo popeljal na novo raven.