Birsa in Jokič napadata Zahoviča

V obdobju slovenske državne samostojnosti še vedno ni nogometaša, ki bi se lahko pohvalil (vsaj) s stotimi reprezentančnimi nastopi. Še najbližje se je ''zagozdil'' Zlatko Zatkovič, najboljši posameznik znamenite ''zlate'' Katančeve generacije, ki se je pred leti že poslovil od aktivnega igranja. Mariborčan je slovenski dres oblekel kar 80-krat, na večni lestvici pa mu sledita Aleš Čeh in ''sveži upokojenec'' Milenko Ačimovič. Oba sta zbrala 74 nastopov. Med elitno deseterico se je prebila še večina stebrov nekdanje slovenske nogometne pravljice, ki je odmevala tudi v Belgiji, Južni Koreji, na Nizozemskem in Japonskem, krog desetih reprezentantov z največjim številom nastopov pa vendarle zaključuje igralec, ki še zdaleč ni pomislil na slovo od igrišč in redno prejema vpoklice selektorja. To je Robert Koren, kapetan Kekove čete, ki bo čez nekaj dni praznoval 31. rojstni dan. Doslej je dres, ki ga od začetka letošnjega leta spet krasi motiv Triglava na prsih, oblekel 52-krat.

Več kot 30 nastopov pa je zbralo tudi ogromno ''sedanjih'' reprezentantov, ki še ne mislijo kar tako odnehati. Navsezadnje nekateri izmed njih sploh še niso prestopili praga sredine tretjega desetletja, tako da imajo pred seboj bleščečo prihodnost, v kateri lahko zberejo še ogromno nastopov. Zanimalo nas je, kateri slovenski reprezentant je bil ob svojem 30. nastopu za domovino najmlajši. Statistika je pokazala, da v tem pogledu najbolj izstopata Valter Birsa in Bojan Jokič. Čeprav še nista dopolnila 25 let, sta že prestopila mejo častitljivih 40 nastopov. Poleg njiju je podoben dosežek doseglo (preseglo) samo še 20 rojakov.

Kam se lahko zavihti Handanovič?

Nekdanja soigralca v dresu Novogoričanov bi lahko že v treh, štirih letih, veliko bo odvisno tudi od rezultatov slovenske reprezentance, saj bi uvrstitve na največja tekmovanja poskrbele še za možnost dodatnih nastopov, podale resno kandidaturo za prevzem prvega mesta. Če se njuna kariera ne bo končala pred 30. dopolnjenim letom in če bo njuni zdravstveni kartoteki varovala srečna zvezda, potem bi lahko ob upoštevanju podobnega ritma, ki ga spremljamo v zadnjem obdobju, ''padla'' tudi stotica. Podobno velja tudi za Samirja Handanoviča, sploh zaradi dejstva, da pri vratarjih leta ne igrajo tako odločilne vloge kot na nekaterih drugih igralnih mestih, boljše predstave pa praviloma ponujajo v bolj zrelem in izkušenem obdobju. ''Sarmi'' gre pri zbiranju nastopov na roko tudi podatek, da med vratnicama v Sloveniji nima dostojnega tekmeca in bo zagotovo še vsaj nekaj časa nesporna slovenska številka ena. Je pa zanimivo, da je bil tretji najmlajši Slovenec ob svojem 30. reprezentančnem nastopu ravno Ačimovič. Morda bi se do številke sto zavihtel že on, a je v zadnjih letih naletel na prevelike težave s poškodbami, tako da se je s težkim srcem odpovedal državnemu dresu. Ponudil je dokaz, kakšno težo v karieri nogometašev nosi zdravje.