Volčič: Predsednikovo delo se ne konča pri proračunu

Košarkarska zveza Slovenije bo v soboto s slovesnostjo proslavila 60 let delovanja, še pred tem pa bo na svojem vrhu dočakala tudi novega predsednika. Po Rudiju Zavrlu (NZS) in Stanislavu Valantu (SZS) se poslavlja še Dušan Šešok, tretji dolgoletni predsednik največjih panožnih zvez v državi. V vrsto za njegovo nasledstvo se je postavil le Roman Volčič, zdajšnji podpredsednik zveze in predsednik združenja prvoligašev. "Iskali smo kandidate, ki bi lahko denarno bolj odločno podprli košarkarske projekte. Kot vse kaže, pa se v času recesije velika večina otepa tovrstnih funkcij. Ključen pa je pogled na vse skupaj. Predsedniško delo se ne končna pri prispevkih in urejanju finančnega položaja. Predsednik mora povezati vse organe zveze in poskrbeti za tvorno in funkcionalno delovanje. Košarkar sam ne more osvojiti naslova, saj potrebuje ekipo. Tako je tudi v funkcionarskih vodah. Delati moramo vsi, predsednik pa mora vse skupaj le povezati ," pravi edini kandidat, ki pogreša mlado in svežo kri. "Vse se vrti v istih krogih," meni mož, ki pet let vodi združenje in kot član slednjega sedi tudi v IO KZS.

Kakšna pa je po Volčičevem mnenju dediščina dosedanjega predsednika, ki se je ob odhodu obregnil predvsem ob domnevno preveliko razsipnost in neenakomerno razporeditev odhodkov? "Zanima me predvsem prihodnost. Lahko pa rečem, da ima dosedanji predsednik Dušan Šešok veliko zaslug za to, da je košarkarska zveza finančno stabilna organizacija," odgovarja bodoči predsednik, ki, kot pravi sam, stavi na poznavanje razmer, kakovostne sodelavce, ljubezen do košarke in entuziazem. "Jasno je, da je prva naloga zagotoviti tudi finančna sredstva. A vse skupaj se še ne konča pri proračunu. Nadaljevanje zgodbe je odvisno od posameznika. Pomembno je, koliko ima znanja, volje, časa in želje do delovanja, " pravi Volčič, ki bi rad v prvih dveh letih svojega mandata proračun zveze z dosedanjih dveh dvignil na 2,5 milijona evrov.

Še precej več pa bo za preživetje potrebovala ljubljanska Olimpija, po mnenju mnogih košarkarskih delavcev eden od ključnih stebrov slovenske košarke. "Stebrov je več, res pa je, da so nekateri bolj stabilni. Prepričan sem, da je trhle stebre bolj modro podreti in zgraditi nove. V kolikor pa sanacija stebra omogoča čvrsto konstrukcijo, se seveda zavzemam za to potezo," se je ponujene primere oklenil prvi mož združenja in nato v nekoliko bolj konkretnem tonu dodal: "O tem, kaj storiti, lahko govorijo predvsem tisti, ki poznajo realno stanje. Osebno imam premalo vpogleda za prave ocene. Menim pa, da se čuti pomanjkanje svežega kapitala, novih ljudi in drugačnih pristopov. V Olimpiji so prisotni različni interesi, akterji pa vlečejo voz vsak na svojo stran. Za rešitev bo treba pokazati več enotnosti, interes mora pokazati predvsem mesto. Tujci Ljubljano poznajo predvsem po Olimpiji, ne po Ljubljanici in znamenitostih. Brez zdravega programa in dolgoročnega delovanja ne bo šlo. Posvaril pa bi pred parcialnimi rešitvami, s katerimi se le podaljšuje agonija in vliva prazno upanje."