Uvoženi adut za EuroBasket 2017

Foto: Sportida "Slovenija? Google, pomoč, prosim!" Zveni znano? S takšnimi ali podobnimi stavki je svoj prvi stik s Slovenijo opisovalo mnogo ameriških športnikov, med njimi tudi atlet Brent LaRue, ki je nato branil slovenske barve na olimpijskih igrah v Londonu, ali pa košarkarja Olimpije Danny Green in Devin Oliver. Podobno izkušnjo je z nami delil Anhtony Randolph, 211 centimetrov visoki član madridskega Reala, ki naj bi na EuroBasketu 2017 zaigral za Slovenijo.

Prav zaradi vloge popolnega naturaliziranega igralca, prekinitve koncepta mehke naturalizacije, po kateri so za Slovenijo do letos igrali le tujci z večletnimi slovenskimi klubskimi izkušnjami, in visokih pričakovanj, za katere z napovedjo o napadu na kolajno skrbi kar vodstvo KZS, bo v prihodnjih tednih pod prav posebnim drobnogledom.

Če bo Slovenija zmagovala, mu bodo mnogi bržčas kaj hitro iskali slovenske vzdevke, kot so Tone, Tonček ali Anton, verjetno pa se bo našel tudi junak s transparentom "Anhtony za predsednika!" V primeru rezultatskega neuspeha pa …

V Sloveniji ste dober teden. Prvi vtisi?
Prvi vtisi so odlični. Od prvega trenutka naprej se fantje v slovenski reprezentanci, pri čemer mislim tako na igralce kot tudi celotno spremljevalno osebje, trudijo, da bi se počutil domače. Vesel sem, da sem tukaj. Priznam, da zaradi treningov nisem imel prav veliko priložnosti, da bi raziskoval Slovenijo. A tudi prvi vtisi glede okolice so lepi.

Ste vedeli, kam se podajate?
Iskreno? Nisem vedel prav veliko. Pravzaprav nič. Google mi je bil v veliko pomoč. Nekaj sem si prebral, pogledal … Zdaj pa se učim iz dneva v dan. Spoznavam vašo državo.

Čutite, da ste tujec?
Ne, prav nasprotno. Vsi po vrsti so me sprejeli odprtih rok. Hitro sem se vklopil v sistem. Prav neverjetno je, za kako sproščeno skupino košarkarjev gre. Ko ne delamo, se večina rada pošali. Tudi zaradi tega sem se zelo hitro vključil.

S soigralci se pred tem niste poznali?
Večinoma ne. Ker že tri sezone igram v Evropi, sicer za večino vem, kdo so, proti nekaterim sem tudi igral. Luka je moj soigralec v Realu. Lepo je imeti ob sebi povsem znan obraz. Zaradi njega mi je lažje.

28-letni Američan naj bi se v nedeljo prvič predstavil v slovenskem dresu. Od uradnega nastopa ga loči še pridobitev državljanstva. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Je uradni jezik na treningih angleščina?
Ne. Fantje se pogovarjajo slovensko, trener govori srbsko. Jaz vse skupaj spremljam in se učim. No, seveda pa mi pomembnejše stvari vedno prevajajo. Jezikovne pregrade v tej reprezentanci niso prevelike.

Kakšen je bil prvi stik s Košarkarsko zvezo Slovenije?
Predstavniki KZS so stopili v stik z mojim zastopnikom. Ko mi je omenil možnost pridobitve državljanstva in selitve v slovensko reprezentanco, je projekt hitro pritegnil moje zanimanje.

Zakaj?
Zame je to predvsem priložnost, da na evropskem prvenstvu igram proti košarkarjem, ki spadajo med najboljše na svetu. Vem, da bo v konkurenci tudi nekaj odličnih košarkarjev iz lige NBA. To je velik izziv. Rad imam izzive, saj vem, da predvsem ob spopadanju z njimi lahko postanem še boljši košarkar.

A mimo tega, da je motiv tudi slovenski potni list, verjetno ne moremo …
Ponavljam, želim igrati proti najboljšim. To je lepa priložnost. Poglejte, kakšno reprezentanco ima Grčija, s katero se bomo srečali v prvem delu prvenstva. A ne le Grki … Kakovost bo na visoki ravni, zato bo pomembno, da se tudi Slovenija pokaže kot dobra ekipa. Če bomo igrali kolektivno, imamo lepe možnosti za uspeh. Veselim se tega.

Osnovna ideja reprezentančne košarke je branjenje nacionalnih barv. Se lahko tujec v enaki meri bori za izbrano vrsto druge države?
Motiviran sem. O tem bodite prepričani. Želim postati boljši košarkar. Želim igrati proti najboljšim.

Verjetno pa tudi sami čutite razliko, kako je igrati za ZDA ali za Slovenijo?
Prišel sem igrat košarko! To je vse. Trudil se bom zmagovati. Kadarkoli tekmujem, želim zmagovati. Pika.

Poznate izkušnje drugih Američanov v evropskih reprezentancah?
Če sem povsem iskren, moram priznati, da se nisem pogovarjal z naturaliziranimi Američani v drugih reprezentancah. A dejstvo je, da smo profesionalci. Ko stopiš na parket, želiš pokazati, kar pač znaš.

Mnogo košarkarjev daje prednost počitku in pripravi na klubsko sezono ter reprezentanco potisnejo na strani tir. V domovini so nato deležni kritik. Vi bi se lahko elegantno izognili reprezentančni akciji, toda …
Če košarkar potrebuje prosto poletje, ima do tega vso pravico. Zaradi tega se ga ne sme obsojati. Vedeti morate, da vsak košarkar gara, da bi postal dober. To se ponavlja iz leta v leto. Poleg tega pa vsak posameznik ve, kaj je najbolje zanj in za njegovo telo. Posledično je treba vsako odločitev spoštovati. Jaz sem vam že povedal, da želim igrati proti najboljšim.

Drugi Američan v košarkarski reprezentanci. Foto: Žiga Zupan/Sportida Priprave vključujejo nekaj prostih dni. Takrat se vsi kot po pravilu vrnejo domov. Vi pa …
Ob prvem premoru sem se družil z bratoma Dragić. Povabila sta me tudi na večerjo. Jedli smo odlične hamburgerje. Sicer pa skušam vsak trenutek, ki ni košarkarsko obarvan, izkoristiti za počitek in sprostitev.

Koliko let boste na voljo slovenski reprezentanci?
Želim živeti v sedanjosti. Zdaj sem tukaj. Igral bom. Uživam v spoznavanju novega okolja. Človek pa nikoli ne ve, kaj prinaša jutrišnji dan. Ne želim pretirano gledati v prihodnost.

Sta se s trenerjem že podrobneje pogovorila o vaši vlogi?
Pogovarjala sva se o tem, kje me vidi. Govorila sva o vlogi, o tem, kaj storiti, da bi bili še boljši … Želimo zmagovati. Jaz seveda lahko obljubim, da se bom trudil po najboljših močeh. Sem dobro telesno grajen in visok. Lahko pomagam tako v napadu kot tudi v obrambi.

V poklicni karieri je igral za Golden State, New York, Minneosto Denver, Lokomotivo Kuban in Real. Foto: Žiga Zupan/Sportida

Vrniva se k Luki Dončiću. Kakšen je njegov košarkarski razvoj skozi oči soigralca?
Je izjemen talent. Za svoja leta je tudi zelo razvit in pameten. Ima pravo košarkarsko inteligenco. Tudi značajsko je super fant. Nebo je njegova meja. Prepričan sem o tem, da je pred njim še veliko uspešnih sezon, tako v evroligi kot tudi ligi NBA. Včasih sem kar presenečen, kako razvit je pri svojih letih. Gledam ga, kako skače, zadeva, podaja … Neverjeten je. Pogosto moram sam sebi dopovedovati, da je star vsega 17 ali 18 let. No, pridejo trenutki, s katerimi opozori, da je res tako mlad, a to so redki prebliski. Večinoma deluje zelo zrelo. V pretekli sezoni se je večkrat pripetilo, da je bil v velikem Realu najboljši košarkar na igrišču.

Vidite ga v ligi NBA. Se želite tja vrniti tudi vi?
Živim v trenutku. Uživam v vsakem dnevu, ki mi ga nameni košarka.

Tamkajšnja liga vam ni tuja. Ste selitev v Evropo razumeli kot košarkarski korak nazaj?
Verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Sem tam, kjer pač moram biti. Košarka mi je odprla vrata v nov svet. Kopičim izkušnje in spoznavam različna okolja. To mi pomaga tudi pri osebnostni rasti, zato selitve iz lige NBA v Evropo ne morem označiti za korak nazaj. Poleg tega v Evropi igramo košarko na zelo visoki ravni. Vesel sem, da sem tukaj.

Kdo je bil vaš najboljši soigralec?
Zame je najbolj nadarjeni košarkar, s katerim sem igral v ligi NBA, Monta Ellis. Je hiter in odličen atlet.

Kaj bi označili za največje razlike med ameriško in evropsko košarko?
Košarkarji v ligi NBA se bolj zanašajo na atletske sposobnosti. Veliko je igre mož na moža. V Evropi je fizična pripravljenost pomembna, več pa je ekipne igre.

Katera košarka vam je bližje?
Košarko lahko igram kjerkoli. Sem košarkar.

Kako se je znašel v slovenski reprezentanci?

Odgovarja Klemen Prepelič …