Nigerijski orjak v najlepši kraj v Jugoslaviji, Novi Železnik #video

Michael Ojo ima 24 let. Košarko igra šele sedem let. FMP je njegov sploh prvi profesionalni klub. "Za zdaj je vse dobro. Učim se še. To je moja prva profesionalna izkušnja. Pred tem sem bil pet let na kolidžu. Na prvem mestu je bila diploma iz mednarodnih odnosov," je začel pogovor za Planet TV in oddajo Zicer. "Učim se še o košarki, napredujem, popravljam svoje napake, učim se o ekipni košarki." Razlika med ameriško študentsko košarko in košarko v ligi ABA je velika, dodaja.

"Super fant," o Oju pove trener FMPVladimir Jovanović. "Vsak dan se trudi, da bi odpravil pomanjkljivosti, ki ga ločijo od evroligaške ravni, verjamem pa, da bo nekega dne igral v evroligi."

Čeprav je edini tujec v ekipi iz Beograda, se je dobro znašel. "Odlično se je vključil v našo ekipo. Obnaša se, kot da je že dolgo v Srbiji in FMP. Je zelo pozitivna osebnost. Že na kolidžu so ga imeli vsi radi. Tudi zato smo ga pripeljali v našo ekipo, saj ima res dober značaj."

Trojke mu ne gredo, zabijanja toliko bolj

Trojke mu ne gredo, ne v ligi ABA ne v NCAA ni niti enkrat vrgel na koš, toliko boljši je v obrambi, s številnimi blokadami in skoki. In seveda navdušuje z zabijanji. Doma v Lagosu pa ni smel zabijati.

Trojku me ne gredo, zabijanja toliko bolj. Foto: ABA liga "Imamo dvorano, kjer trenira reprezentanca, a tam ne smeš trenirati. Za njo je manjše igrišče, kjer lahko treniraš, a je obroč zelo majav, ogrodje pa zelo nestabilno. Žogo lahko samo spustiš v koš. Če se obesiš za obroč, se bo odlomil. In če ga zlomiš, ga moraš popraviti. Ko smo odraščali, otroci nismo imeli denarja, da bi ga popravili," v smehu razlaga Mike.

S Florida State je igral v končnici študentskega prvenstva. Zdaj je njegov primarni cilj, da popravi svojo igro. In nato? "Rad bi postal boljši timski igralec ter pomagal ekipi, da postanemo najboljša obramba ekipa v ligi in osvojimo lovoriko. Nekega dne bi rad igral na najvišji ravni, v eurocupu, evroligi, morda v NBA."

Obenem razmišlja tudi o življenju po športni karieri. "Ko sem odraščal, nas je mama učila, da lahko skrbi za nas samo zaradi izobrazbe. Zelo je bila ponosna, ko sem diplomiral. Zdaj je košarka le ena od mojih možnosti. Nikoli ne veš, kdaj pride kakšna poškodba, do kdaj boš igral. Ne vem še, kaj bom počel, ko ne bom več mogel zabijati, blokirati metov ..."

Morda se bo vrnil domov v Nigerijo ali na Florido, pove. "Morda bom v Lagosu odprl svojo akademijo, da ne bo treba otrokom čakati do 17. leta, da bi začeli igrati košarko, kot sem moral sam."