Gorenc: Dovolj je bilo

Goran Jurak, Marko Maravič, Dragiša Drobnjak … Kar nekaj nekdanjih reprezentantov si še išče novega delodajalca. Med tistimi, ki so brez kluba, je tudi Boris Gorenc, a s to razliko, da si s tem ne beli glave. Je bilo res dovolj? "Da. Kariera je končana. Odločitev niti ni bila pretirano težka, saj mi koleno in tetiva preprečujeta udejstvovanje na najvišji ravni," pravi Gorenc, ki je v minuli sezoni nazadnje igral za ljubljansko Olimpijo.

Na drugem mestu večne lestvice

Gorenc bi moral globoko vdihniti in zajeti veliko sape, da bi lahko nato naštel vse klube, v katerih je igral. Iz Olimpije ga je leta 1996 pot vodila v Francijo, kjer je igral za Strasbourg in Pau Orthez. Sledila je zajetna italijanska avantura. Pri naših zahodnih sosedih je Domžalčan igral za Rimini, Reggio Emilio, Imolo, Sieno, Varese in Snaidero. Igral je še za pirejski Olympiacos in moskovski Himki. Resno se je spogledoval tudi z ligo NBA. Tako je denimo pred dobrim desetletjem vadil z ekipo Chicago Bulls. V dresu "bikov" je v družbi Michaela Jordana in Tonija Kukoča nastopil tudi na turnirju "McDonald's", a naposled le ostal v Evropi.

Pomembno vlogo je Boris odigral tudi v reprezentančni košarki. Za izbrano vrsto je odigral kar 67 tekem, kar ga uvršča na drugo mesto večne lestvice. Več nastopov je zbral le Dalmatinec s slovenskim potnim listom Mario Kraljević. "Boki" je visoko tudi med strelci. V reprezentančnem dresu je dosegel 620 točk, s čimer je na tretjem mestu večne lestvice. Pred njim sta le Teoman Alibegovič (990) in Jure Zdovc (755).

"Ostal bom v košarki"

"Težko bi se odločil za najlepši trenutek kariere. Bilo jih je kar nekaj. Obdobje v Chicagu, odlična sezona v Rusiji, naziv prvega strelca italijanske lige v Vareseju, evropski pokal s Sieno, tekme v Pireju … Če pogledam nazaj, moram priznati, da je bila kariera kar pestra. A vsega lepega je enkrat konec. Zame ta konec prihaja letos," pravi 34-letni branilec in dodaja, da bi pod koši z veseljem ostal še vsaj dve sezoni, a so mu zdravstvene težave prekrižale načrte. Vseeno bo ostal zvest športu, čeprav ne ve, v kakšni obliki. "Za menoj je 20 let potovanj, tekem, treningov … Potrebujem počitek. Kmalu pa se bom odločil, kako naprej. Zanesljivo bom ostal v košarki," napoveduje nekdanji reprezentant.