Goran Dragić potrdil dokončno slovo

"Če se Slovenija uvrsti na svetovno prvenstvo 2019, bom  Gorana skušal prepričati, naj se vrne. Z njim bi rad nastopil tudi na olimpijskih igrah 2020. Nato pa se lahko poslovi," nam je v intervjuju pred natančno enim mesecem zatrjeval Zoran Dragić, ki bo zaradi vračanja na parket po poškodbi kolena izpustil letošnjo reprezentančno akcijo. "Ne poslušajte Zorana," pa se je na bratove besede ob vključitvi v izbrano vrsto v pripravah na EuroBasket odzval Goran Dragić. Iz svojih razmišljanj o koncu reprezentančne kariere je zdaj izključil "po vsej verjetnosti" ali pa "skoraj zagotovo".

Zdaj dvomov, kot vse kaže, ni več. "To je moja zadnja reprezentančna akcija. Stoodstotno! V meni ni več potrebne želje in motivacije. Če se poleti preveč ukvarjam s košarko, potem komaj zdržim sezono v ligi NBA. V tem je največja težava," pripoveduje 31-letni Ljubljančan, ki za reprezentanco igra že vse od leta 2006. Nastopil je na treh svetovnih prvenstvih, zdaj se pripravlja na svoj peti EuroBasket. "Dovolj je bilo," pravi. Tudi olimpijske igre ne bi bile dovolj velik motiv? "Ne. Ko rečem, da je konec, je pač konec. Vračanje je nesmiselno," odgovarja.

Luka Dončić in Goran Dragić sta hitro ujela skupno valovno dolžino. Foto: Grega Valančič / Sportida

Sanjski tandem z Luko Dončićem

Prav zaradi trdnosti svoje odločitve se želi posloviti v velikem slogu. Ob tem mu je kajpak žal, da ne v družbi brata Zorana. Zato pa je ob koncu preteklega tedna prvič združil moči z vzhajajočo zvezdo evropske košarke Luko Dončićem. Že zgolj po nekaj minutah je bilo jasno, da se, čeprav do takrat nista nikoli igrala skupaj, čutita. To veseli tudi selektorja Igorja Kokoškova.

"Navdušen? Hm, trenerja je težko navdušiti. Veseli pa me želja, ki jo kažeta na parketu. Viden je entuziazem obeh. Slovenski ljubitelji reprezentančne košarke so lahko ponosni na ta dva fanta. Sta kot dva odlična glasbenika, ki znata igrati skupaj," je po nedeljski zmagi proti Češki v Mariboru razmišljal selektor.

"Z Dončićem se ni težko ujeti"

"Z njim se ni težko ujeti. Tudi akcije so naravnane nanj. Moramo se dopolnjevati. Poleg tega pa lahko mnogi tej ekipi dajo še občutno več. Recimo Klemen Prepelič ali Jaka Blažič. Ko se vrne še Anthony Randolph, bomo še boljši," pa o reprezentanci z Dončićem, ki je bil tako v Rogaški Slatini kot tudi v Mariboru deležen najglasnejših aplavzov, na katere je odgovarjal z vlogo prvega strela, razmišlja Dragić.

Kapetan ob tem ne skriva, da je na uvodnih dveh tekmah z reprezentanco varčeval moči. "Naj se že takoj na začetku poškodujem? Ne. Navsezadnje je v ekipi kar nekaj mladih, ki se borijo. Jaz postopoma lovim ritem. Tudi fizično še nisem na želeni ravni. Najboljši želim biti ob koncu avgusta," pravi dirigent slovenske reprezentance, v kateri od nedelje ni več Gregorja Hrovata in Erazma Lorbka.

Gogi je v Mariboru igral proti Madžarski in Češki. Zdaj ga čaka turnir na Hrvaškem. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Želja ni sporna"

Od EuroBasketa 2017 Slovenijo loči še 24 dni, zato Gogi nerad govori o zadovoljstvu s prikazano igro. "Še vedno smo na začetku, zato o zadovoljstvu še ne moremo govoriti. Pomembno pa je, da napredujemo. V nadaljevanju moramo izboljšati način komunikacije. Tudi padci v obrambi so še preveč očitni. A želja ni sporna. Verjamem, da bomo postali še boljši, zato se veselimo nadaljnjih preizkušenj," pravi.

Tudi o tekmecih v Helsinkih (Poljska, Grčija, Finska, Islandija in Francija) še ne razmišlja. Priznava pa, da bo treba v delu priprav nekaj časa nameniti tudi igralnim terminom. Zvečer se bodo namreč Slovenci pomerili zgolj proti gostiteljem, vse druge tekme pa bodo igrali v zgodnjem popoldnevu. "Kot kakšni mladinci (smeh, op. p.) Zdi se, da se ob koncu vračam v mlajše kategorije. No, osebno s tem nimam težav. Je pa dejstvo, da je protokol pred tekmo drugačen," dodaja Dragić.