Četrtek,
13. 11. 2014,
18.08

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 13. 11. 2014, 18.08

8 let, 3 mesece

"Še vedno nekaj zbadanj, ker smo iz Slovenije"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Napadalec Robert Sabolič je imel po selitvi iz Nemčije na Češko nekaj težav s prilagajanjem, a, kot zagotavlja, je sčasoma postalo lažje. Želi si iti še stopnico višje. "Nisem še tako star," pravi.

Pretekli teden se je član moštva Sparta iz Prage za nekaj dni ustavil v Ljubljani, kjer je po dogovoru vodstva kluba in reprezentance risom lahko pomagal na eni od treh tekem turnirja evropskega izziva. Zdaj se je že vrnil v klubski pogon Extraligaša, pri katerem se znajde dobro. A ni bilo vselej tako.

"Na začetku je bilo težje, saj na Češkem drugače gledajo na tujce kot v Nemčiji (pred selitvijo v Prago je sezono in pol preživel pri Ingolstadtu, op. a.), kjer jih je več. Tukaj sem eden od redkih tujcev. Imamo še nekaj Slovakov, ki pa niso ravno kot tujci, tako da se mi je bilo težje privaditi. A zdaj je veliko bolje, tako da sem zadovoljen, tako s hokejem kot s klubom in organizacijo," pojasni Robert Sabolič in doda, da v tujini naše reprezentante še vedno premalo spoštujejo, a da gre na bolje: "Na Češkem, ki ima močno reprezentanco, je še vedno nekaj zbadanj, ker smo iz Slovenije, ampak mislim, da smo naredili velik korak za slovenski hokej, tako da nas malo bolj spoštujejo."

Iti še stopnico više

Šestindvajsetletnik je lani Ingolstadtu pomagal spisati pravljico, saj je klub prvič v 50-letni zgodovini osvojil nemško prvenstvo. Kako bi nemško ligo primerjal s češko? "Težko je primerjati, ker so najmočnejše lige vse bolj enakovredne. Mislim pa, da je češka bolj ugledna, da jo bolj spoštujejo kot nemško, zato sem se tudi odločil prestopiti. Lahko bi ostal v Nemčiji, a sem se odločil za nekaj boljšega," napadalec ne obžaluje odhoda v Prago: "Zdaj je bolje, minutaža tudi. Čeprav vloge nimam tako velike, kot sem jo imel v Nemčiji, sem zadovoljen." Kljub selitvi, po njegovih besedah v kakovostnejšo ligo, prostor za napredek še obstaja: "Cilj je iti še stopnico višje. Nisem še tako star, da ne bi mogel iti še kakšno stopničko naprej. A vse to je seveda odvisno od mene in mojih iger, ki jih bom prikazal."

Gorenjec je v letošnji sezoni izkusil tudi ligo prvakov, od katere so se po dramatični tekmi poslovili v osmini finala, ki pa občinstva še ni prepričala, na kar so pokazale tudi prazne tribune na nemalo tekmah: "Dobra izkušnja, ampak mislim, da med gledalci še ni prav priljubljena. Upam, da bo prihodnje leto bolje. Sem pa vesel, da so se tega spomnili. Dobro je, da gre kdaj proti ekipam iz drugih lig zares in da niso le prijateljske tekme."

Potrebujemo dve konkurenčni moštvi

Tako kot liga prvakov ni prepričala mnogih navijačev, je žal vse manj prepričljiv tudi slovenski klubski hokej, česar se dobro zaveda tudi legionar, ki upa na izboljšave tako na svojih Jesenicah kot pri Olimpiji.

"Res je slabo in upam, da se bodo stvari popravile. Olimpija ni več to, kar je bila, vse bolj se pozna tudi to, da ni Jesenic. Veseli me, da so prišli neki novi ljudje in začeli novo zgodbo. Upam, da jim bo uspelo in da se počasi vrnejo v ligo EBEL, saj Slovenija to resnično potrebuje. Drugače se bo čez nekaj let to zelo poznalo. Mislim, da gledalci pogrešajo derbije in dve konkurenčni moštvi. Mladi pa potrebujejo spodbudo. Sam sem imel to spodbudo, saj sem imel cilj tam igrati, za zdaj pa fantje tega nimajo, a upam, da bodo stvari kmalu na pravi poti," si, kot preostali ljubitelji hokeja v deželici na sončni strani Alp, želi Sabolič.