Torek,
16. 9. 2014,
14.48

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 16. 9. 2014, 14.48

8 let, 3 mesece

"Ni podpisal" nizkih ciljev in vnaprejšnje Olimpijine predaje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Andy Chiodo je mož z zmagovalno miselnostjo. Želi igrati vsak večer, saj pravi, da mu gre najslabše, ko ne igra. Z vratarjem zmajev smo se pogovarjali o ciljih, odločitvi za Olimpijo in pričakovanjih.

Sredi avgusta je zeleno-beli tabor razveselila novica, da je na enoletno sodelovanje z Olimpijo pristal vratar Andy Chiodo, ki ligo EBEL dobro pozna. Tri sezone je igral za Celovec in leta 2013 s Korošci postal prvak. V Ljubljani so ob podpisu dejali, da je padel kot darilo z neba, ko smo mu omenili te besede, se je Kanadčan le nasmehnil. V zadnjih letih je bil vajen igrati v klubih z visokimi cilji in predvsem visokim proračunom – Celovec z denarjem nima težav, na Finskem, kjer lani ni igral toliko, kot bi si želel, pa prav tako finance niso bile ovira.

Igrati, igrati in še enkrat igrati

Zakaj se je torej odločil za Olimpijo, ki se spopada z nemalo težavami? "Poleti sem imel nekaj ponudb, a sem jih zavrnil. Nato je prišel avgust in vse je kazalo, da bom moral spet čakati do oktobra, česar nisem želel. Vmes je prišla Olimpijina ponudba, ki mi je ustrezala. V njej sem videl dobro priložnost. Glavni razlog je bil ta, da hočem igrati, igrati in še enkrat igrati. Nisem dober, če ne igram. Želim igrati vsak večer, vsaj 50 tekem, želim biti prvi vratar, zato pričakujem, da bom igral, in voditi ekipo skozi sezono. In Olimpija mi daje to priložnost. Tega ne jemljem kot samoumevno stvar, pač pa se bom za to mesto sproti bojeval," nam je svojo odločitev obrazložil 31-letnik, ki si, po igralski plati, ne želi še ene sezone, kot je bila lanska.

V pretekli sezoni je namreč odigral le 20 tekem, saj se je k aktualnemu finskemu podprvaku Tappari preselil šele sredi novembra, ko je bilo mesto prvega vratarja že oddano izjemno zanesljivemu Juhi Metsoli, zato je večino tekem v elitni ligi spremljal s klopi. Ker pa je hotel ostati aktivno vpet v tekmovalni ritem, je lahko 11 tekem odigral tudi za bližnjo podružnico iz druge finske lige LeKi.

Ko se enkrat omejiš, ne moreš iti višje

Letos bo povsem drugače, saj Olimpija, ki si še o končnici ne upa razmišljati na glas, tokrat vratarske upe polaga nanj. Kako se spopada z dejstvom, da je del kluba, ki velja za "underdoga"?

"Pričakujem, da bo imela ekipa skozi sezono visoke cilje. Jaz jih imam in morali bi jih imeti vsi, od menedžmenta do trenerja in mladih fantov, ki morajo svoj potencial še dati na plano. Saj ko se enkrat omejiš, ne moreš priti višje. Moja ideja je enaka kot ideja Celovčanov. Oni želijo osvojiti prvenstvo, jaz želim osvojiti prvenstvo," je odločen Chiodo.

Vrline bojevite ekipe

Kljub pogumnim željam ostaja na realnih tleh: "Osvojitev prvenstva je seveda želja, ni pa to ta trenutek cilj naše ekipe. Ker moramo prehoditi še veliko stopnic, da bi lahko rekli, da je to naš cilj. Ni pa nič narobe, če si to želimo. Kar jaz pričakujem od svoje ekipe, je, da bi imela vrline bojevite ekipe. Za te vrline ne potrebuješ visokega proračuna, pač pa moraš biti predan, trdo delati, blokirati strele, imeti dobrega trenerja in menedžment, ki verjame. Če bomo v prihodnjem mesecu dali od sebe vse atome moči, bomo že lahko videli, kako dobri sploh smo, in bomo lahko povedali, kam realno spadamo. In če bomo videli, da smo ekipa za četrto ali pa šesto mesto, bomo lahko rekli, dobro, to je naše mesto."

Zdi se, da so se ljudje navadili na poraze

Glede na to, da je bil v zadnjih štirih sezonah vselej del moštva, ki je v svojem prvenstvu igralo v velikem finalu, prav nič ne čudi, da zgovornemu vratarju zmagovalne miselnosti in pozitivizma ne manjka. Za Olimpijine igralce v preteklih sezonah pač ne moremo trditi podobno, a tudi položaj v klubu ni bil rožnat.

Kako pa je z razmišljanjem v zeleno-belem taboru letos? "Za takšno razmišljanje potrebuješ čas. Včasih se zdi, da so se ljudje tukaj navadili na poraze in menijo, da ne more biti boljše. A jaz tega nisem podpisal. Morda bo potreben mesec, dva ali pa trije, da bodo preostali začeli razmišljati podobno kot jaz," še pravi Andy in za konec doda, da finance niso vodilo: "Denar je le ena stvar in je na drugem mestu. Številka ena je igranje hokeja s srcem, trdo delo, želja biti boljši … Morda nekateri igralci v klubih z visokimi proračuni le nabirajo denar, ne igrajo pa s srcem in niso stoodstotno pri stvari."