Kdo v finale Stanleyjevega pokala?

Najboljši ekipi rednega dela zahodne konference se bosta udarili tudi v finalu le-te. Morski psi so zadnja leta neuspešno naskakovali finale Stanleyjevega pokala. Redni del so zaključili vedno pri vrhu, a jim dalj od konferenčnega polfinala ni uspelo priti. Letos jim je naposled le uspelo prekiniti negativni niz, veliko zaslug gre tudi dobrih menjavam in nakupom. Pred sezono je prišlo do številnih rokad v ekipi, moštvo je zapustilo nekaj igralcev, najbolj zveneča okrepitev pa je bil Dany Heatley. Do spremembe je prišlo tudi pri kapetanu, saj je od Patricka Marleaua vlogo prevzel Rob Blake.

Na drugi strani stoji Chicago, ki je postopoma pomladil ekipo in to se jim vedno bolj obrestuje. Igra se gradi okoli mladih zvezdnikov Jonathana Toewsa (tretji nabor leta 2006) in Patricka Kana (prvi nabor leta 2007). Blackhawks so se v minuli sezoni prvič po dolgem času prebili do končnice, kjer so klonili še v konferenčnem finalu.

Med vratnicami si pri Chicagu mesto delita 34-letni Francoz Cristobal Huet in Finec Hannu Toivonen, za katerega je to prva prava sezona v ligi NHL. Prednost bo po vsej verjetnosti dobil prav slednji. Na drugi strani je številka ena Rus Jevgenij Nabokov, ki je eden izmed boljših vratarjev na svetu, vendar pa mu v letošnji sezoni ne gre vse po načrtih, saj je znal na marsikateri tekmi napraviti začetniško napako. V obrambi se bodo Morski psi zanesli na izkušene veterani na čelu z Blakom in Danom Boylom, medtem ko nasprotnikova obramba temelji na mladostniški zagnanosti, kjer prednjačita Duncan Keith in Brent Seabrook.

Kot že omenjeno, sta prvi imeni napada Chicaga Kane in Toews, slednji je trenutno tudi prvi strelec končnice, zbral je 20 točk. Slednjima je ob bok potrebno postaviti še Mariana Hosso, ki bi v primeru napredovanja zaigral še tretjič zaporedoma v finalu, kjer je obakrat izgubil (s Pittsburghom in Detroitom), Patricka Sharpa, Krisa Versteega in tako naprej. Pri Sharks veliko stavijo na napadalno trojko Joe Thornton – Patrick Marleau – Dany Heatley, katera pa je v končnici dobila veliko pomoč v napadu Ryane Clowe – Joe Pavelski – Devin Setoguchi.

Če se bosta na Zahodu pomerili vodilni ekipi po rednem delu, pa bo na Vzhodu povsem drugače. Udarili se bosta moštvi, ki sta se v končnico prebili kot zadnji, Philadelphia Flyers in Montreal Canadiens.

Montreal je najbolj prepoznavna znamka lige NHL, saj ima v svojih vitrinah največ naslovov prvaka. Teh je kanadska ekipa doslej osvojila že 24, nazadnje v sezoni 1992/93. To je bilo tudi zadnje finale kanadske ekipe. Philadelphia je bila nazadnje v finalu v sezoni 1996/97, ki ga je izgubila. V vitrinah ima dva naslova prvaka (1973/74 in 1974/75). V sezoni 2007/08 se ji je uspelo prebiti do konferenčnega finala, kjer pa je morala priznati premoč Pittsburghu. Flyers so proti Bostonu v drugem krogu zaostajali že z 0:3 v zmagah, nato pa šele kot tretja ekipa v zgodovini prišla do preobrata in štirih zaporednih zmag.

Končni zmagovalec serije bo po vsej verjetnosti odvisen od predstav vratarjev. Pri Montrealu sta v rednem delu Jaroslav Halak in Carey Price branila polovico tekem, v končnici pa je številka ena slovaški čuvaj mreže, ki blesti in ima tudi najboljši odstotek ubranjenih strelov. Na drugi strani Brian Boucher prejme v povprečju najmanj zadetkov na tekmo. V obrambi imajo pri Philadelphii nekoliko bolj prekaljene branilce (Chris Pronger, Matt Carle, Kimmo Timonen in Bradon Coburn) kot nasprotniki, ki upajo, da bo medicinsko osebje pripravilo do začetka serije poškodovanega Andreja Markova. V končnici v napadu Canadiens blesti Mike Cammalleri, ki je v končnici dosegel že 18 točk, ob slednjem pa so še Tomas Plekanec, Scott Gomez, Brian Gionta in drugi. Točko manj od Cammallerija ima pri nasprotnikih Mike Richards, ki je bil najboljši strelec moštva že v rednem delu.