Kandidata za selektorja se zavedata težav

Po tem, ko so Risi na letošnjem svetovnem prvenstvu elitne divizije v Kanadi zasedli predzadnje mesto in spet izpadli v divizijo I, so ostali brez selektorja Matsa Waltina, z mesta predsednika Hokejske zveze Slovenije pa je odstopil tudi Damjan Mihevc. Prejšnji teden je le prišlo do premikov in sklicana je bila seja predsedstva HZS na kateri pa zaradi nesklepčnosti ni bil imenovan novi selektor slovenske reprezentance. Vseeno pa so v javnost pricurljala imena kandidatov, med katerimi sta tudi slovenskim ljubiteljem najhitrejše moštvene igre dobro znani imeni Ted Sator in Doug Bradley. Z obema smo spregovorili tudi o tej vroči reprezentančni temi.

Sator: Igralce je treba spoštovati

"Zelo sem polaskan, da se moje ime omenja v zvezi s selektorjem slovenske reprezentance. A neposrednega stika s HZS nisem imel. Nekaj so me spraševali, a je ostalo le pri tem," nam je zaupal trener madžarskega prvaka Albe Volan in Szekesfehervarja in nekdanji selektor slovenske članske vrste Ted Sator, ki mu je čas, ko je Rise z zmago na svetovnem prvenstvu divizije I leta 2007 v Ljubljani spet spravil med najboljše reprezentance sveta, ostal v lepem spominu. "Vedeti morate, da je bilo obdobje, ko sem se na čelu slovenske reprezentance znova uvrstil v skupino A, eno najsrečnejših v moji trenerski karieri. Imeli smo se zares fantastično, igralce pa sem imel nadvse rad," pravi 59-letni Američan in dodaja: "Na žalost te uspešne zgodbe nismo nadaljevali."

Prav njegov nenadni prebeg z mesta selektorja slovenske izbrane vrste na čelo madžarske Albe je sprožil številna vprašanja o neizpolnjevanju obveznosti HZS do ameriškega trenerja, a očitno so poglavja zaključena in Sator se spet pojavlja kot kandidat za selektorja. "S HZS imamo poravnane račune. Vse obveznosti do mene so bile izpolnjene, ne gojim prav nobenih zamer," pravi trener, ki je v svoji karieri vodil tudi moštvi New York Rangers in Buffalo Sabres v poklicni severnoameriški ligi NHL, in je moral ob tradicionalnem slovenskem pregovarjanju pred in med prvenstvom v Ljubljani pokazati zvrhano mero potrpežljivosti.

"Opozoriti moram, da gre pri reprezentanci v prvi vrsti za igralce. Pomembna nista Zveza in trenerji, ampak najboljši slovenski hokejisti. Njih je treba spoštovati in nenazadnje zanje tudi primerno poskrbeti," je odtlej prepričan Sator, ki se trenutno stoodstotno posveča vodenju Albe, a selektorskega mesta ne odpisuje v naprej: "Kakšnih posebnih pogojev niti ne bi postavljal, moja prva naloga, kot sem že dejal, bi bila skrb za igralce. Njih je treba obravnavati s spoštovanjem, ki si ga zaslužijo."

Bradley: Zavedam se težavnih odnosov med igralci in Zvezo

Neurejeno razmerje med Hokejsko zvezo Slovenije in igralci, ki pred vsakim prvenstvom poskrbi za nemalo težav in celo groženj z bojkoti, ni več nobena skrivnost. Tudi tuji strokovnjaki, ki se tako ali drugače, pa četudi zgolj bežno, vpletejo v to slovensko zgodbo, so hitro poučeni o razmerah, trener državnih prvakov z Jesenic in obenem najresnejši kandidat za mesto selektorja Doug Bradley pa ni nobena izjema. "Zavedam se težavnih odnosov med igralci in Zvezo. Veste, prihajam iz Združenih držav in takšnih težav tam ni. Igralci so primerno kompenzirani, zato jim je v veselje igrati za državno selekcijo," pravi Američan, ki letos z Jeseničani kraljuje v ligi EBEL in dodaja: "Ne trdim, da slovenskim igralcem ni, a se morajo očitno ukvarjati tudi z drugimi vprašanji. V ZDA tega ni. Vse se uredi predčasno in pred velikimi tekmovanji preprosto ni nobenih težav."

Za jeseniško hokejsko srenjo je Bradley v "selektorski tekmi" favorit, menda pa njegovo imenovanje ustreza tudi večini članov predsedstva HZS, zato naj bi bilo njegovo imenovanje zgolj še vprašanje časa. "Sem zelo zainteresiran," pa pravi sam 52-letni ameriški strokovnjak, ki sicer nima tako imenitnih referenc kot Sator, a je njegova velika prednost v tem, da že tako ali tako trenira večino slovenskih reprezentantov.

"Res je, v mojem imenovanju bi bila nekakšna logika, saj imam v moštvu 17 reprezentantov, ki so igrali na zadnjem svetovnem prvenstvu. Tako nam ne bi bilo treba spreminjati koncepta igre. Nekaj manjših sprememb bi bilo le v sistemu igre, a večina igralcev je že tako uigrana in navajena mojega načina dela. Tisti, ki ne igrajo na Jesenicah, kot denimo Goličič, so tu igrali lani," pravi Bradley in morda nekoliko optimistično dodaja: " Tu je še nekaj imen, ki bi si jih želel v ekipi. Ivo Jan, Tomaž Vnuk, torej ekipa najmanj petih igralcev, ki bi si jih v moštvu želel vsak trener." Prav Jan in še posebej Vnuk bosta za novega selektorja, kdor koli že to bo, bržkone ostala zgolj želji, prav tako na prvenstvu divizije I, ki ga bo meseca aprila naslednje leto gostila Litva lahko le težko pričakujemo našega najboljšega igralca Anžeta Kopitarja, ki je že postal ena večjih investicij in nadvse pomemben član "podjetja" Los Angeles Kings.

HZS čaka veliko dela

"Oba veliko časa posvečata postavljanju kar najboljše taktike za določeno ekipo. Oba sta tudi t.i. 'players coacha', skratka zelo prijazna do igralcev, od katerih pa sicer zelo veliko zahtevata, ampak na takem spoštljivem nivoju, je kandidata primerjal kapetan Acroni Jesenic in reprezentance Marcel Rodman, ki se ni želel opredeliti kateri bi bil za Rise boljši: "Tudi osebnostno sta si zelo podobna, gojita pa malce drugačen stil hokeja."

HZS torej čaka resno delo in to ne velja le za imenovanje selektorja, marveč tudi za izvolitev novega predsednika in predvsem popolno reorganizacijo in profesionalizacijo. V čudeže sicer ne moremo verjeti, a neko normalno stanje se mora vzpostaviti čim prej. Že februarja 2009 se bo namreč slovenska vrsta z Nemčijo, Avstrijo in še neznanim kvalifikantom merila za nastop na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010, meseca aprila, kot že rečeno, pa jo čaka svetovno prvenstvo divizije I, kjer se bo poskušala prek Kazahstana, Japonske, Litve, Hrvaške in Avstralije znova uvrstiti med elito.