Torek, 26. 8. 2008, 15.29
8 let, 8 mesecev
Žbogar: Dopust bo krajši, kot sem načrtoval
Na Rumenem morju je bil v finalni regati tudi psihološko večvreden. Največ mu pomeni, da mu ljudje, navijači stojijo ob strani in da sta nanj ponosna starša. Žbogar pravi, da mu nekateri na vodi zavidajo odlično jadranje, na Obali pa njegovo lepo dekle. Splitsko manekenko, študentko in nekdanjo odbojkarico Majo Bedalov.
Partnerka ga podpira, spremlja; skupaj sta prepotovala že polovico sveta. Na barki je vedno sam, brez nje. Z izjemo dopustniškega jadranja. Skoraj 33-letni Vasilij je po drugi olimpijski kolajni, tokrat srebrni, načrtoval mesec ali dva dopusta, toda že prihodnji teden se bo z ekipo dogovoril, kako naprej. Na vprašanje, ali po atenskem bronu in pekinškem srebru cilja na zlato na naslednjih olimpijskih igrah v Londonu, je odgovoril: "Nič ni nemogoče. Moraš imeti voljo, željo, motivacijo in trdo delati. Ogromen uspeh je že, da sem med tremi jadralci, ki smo osvojili dve olimpijski kolajni. Še težje kot osvojiti je kolajno ubraniti. Sem izjemno vesel."
Žbogar je garač, delavec, zase pravi, da ni talent in ima visoke kriterije. Fizična priprava mora biti odlična. Zahteven je tudi do trenerjev. Od njih želi prav tako stoodstotno popolnost. Na obali je miren, na morju pa tudi tečen. Vasko razmišlja, da bi zamenjal jadralni razred, da bi se iz laserja presedel v večji razred, v finn. Za to bi moral biti težji za 25 kilogramov. Okrepiti bi se moral na 100 kilogramov. "V laserju sem najstarejši. Ta razred je zame postal prenaporen. V finnu si lahko prilagajaš barko in jadra. Morda bi bilo zame v njem lažje. Sicer je res, da na koncu tako ali tako ostane pri golem jadranju. Pri pravem občutku, pri predvidevanju, pri iskanju vetra ..." Vasilij Žbogar o upokojitvi še ne razmišlja, razmišlja pa o času po karieri. Zdržal bo še en olimpijski ciklus, nato pa naj bi postal trener. Rad bi jadranja učil otroke. "Zelo rad slišim, ko me pohvalijo mame, da sem idol njihovih otrok, sinov.''
Najboljši slovenski jadralec podpira kampanjo za boljšo finančno podporo športnikov, o pokojnini, ki jo je začel dobitnik zlate olimpijske kolajne Primož Kozmus. Z njim se strinja in pravi, da je denarja vedno premalo. Trenutno pa ne razmišlja o denarju in mu je vseeno, koliko bo vredna srebrna kolajna. Starši so mu privzgojili skromnost. Žbogar je varčen. Na Kitajskem je pustil breme, ko mu je to padlo z ramen in mu odleglo. Trud je bil poplačan. "Rad bi se spočil in užival po izvrstno opravljenem delu. V zadnjih dveh letih sem bil doma vsega dvanajst dni!''