Nekdanji svetovni prvak bi ukinil remije

Kasimdžanov šah primerja s tenisom, saj gre pri obeh igrah za spopad dveh osebnosti, ki merita natančnost, potrpežljivost, borbeni duh, modrost …, le da je tenis danes na naslovnicah vseh svetovnih časopisov, šah pa se skriva na dnu športnih strani, če sploh pride v medije. Kasimdžanov razloge za takšno obravnavo kraljevske igre pripisuje kopici neodločenih izidov med najboljšimi velemojstri:

''Razlogov je veliko, vendar glavni problem vidim v remijih. Kratki velemojstrski remiji, tudi sam sem jih precej odigral, vplivajo na to, da je šah bolj videti posvečena akademska dejavnost kot pa šport. Kljub temu se jim je nemogoče izogniti, tehnika vrhunskih igralcev in domača priprava sta vzrok, da je remi najverjetnejši rezultat med najboljšimi šahisti. Kakorkoli, velemojstri, ki po desetih minutah igre remizirajo partijo in odidejo v hotelsko sobo, ne pripomorejo k privlačnosti šaha,'' je dejal Kasimdžanov in nadaljeval primerjavo s tenisom.

''Teči mora kri''

''Glavan privlačnost tenisa je dejstvo, da vsak dvoboj da poraženca in zmagovalca. Ko stopita na igrišče Rafael Nadal in Roger Federer, vemo, da bo eden od njiju zapustil prizorišče sklonjene glave. Slikovito povedano – tekla bo kri. Bodo pa tudi veliki šampioni. Nekdo, ki osvoji superturnir z osmimi točkami iz trinajstih partij, se preprosto ne more primerjati z letošnjim zmagovalnim nizom Novaka Đokovića., še dodaja Uzbekistanec, ki ima tudi rešitev za takšno situacijo.

''Če želimo pritegniti pozornost gledalcev, medijev in sponzorjev, moramo preprečiti remije na klasičnih turnirjih. Potrebujemo nekaj takšnega kot je podaljšana igra v tenisu. Potrebujemo rezultat. Če nasprotnika igrata remi v klasičnem tempu, naj zamenjata barvo figur in igrata recimo na 20 minut. Nov remi? Nova menjava barv in igra na deset minut …, dokler ni zmagovalca, ki dobi celo točko, poraženec pa nič.''

''Šah bi postal pravi šport''

''Partija bi se ratingirala normalno ne glede na to, v kakšnem tempu je nekdo na koncu zmagal.''

''Tako bi vedno imeli zmagovalca in vedno bi ''tekla'' kri. Imeli bi velike šampione, ki bi zmagovali v nizih in prišli na prve strani časopisov. To bi bilo dobro tudi za samo igro, saj bi se igralci zelo trudili zmagati z belimi figurami ali v malo boljši poziciji, namesto da bi se kot običajno zadovoljili z delitvijo točke. Šah bi postal pravi šport,'' je v povzetku odprtega pisma zaključil Kasimdžanov.