Četrtek, 3. 7. 2008, 18.37
8 let, 3 mesece
Šestdeseta obletnica dirk na Silverstonu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Kot mnogo drugih britanskih dirkališč, je bil tudi znameniti Silverstone prvotno letališče. Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 sta bila Donington Park in legendarni Brooklands zaradi poškodb od bombardiranj popolnoma neuporabna, zato si je Kraljevi avtomobilistični klub (Royal Automobile Club) za veliko nagrado Velike Britanije leta 1948 prisvojil Silverstone. Dirka na letaliških stezah je bila hitra in izjemno zahtevna, osnovna trasa dirkališča pa se je ohranila vse do danes. Leta 1950, ko je bilo ustanovljeno svetovno prvenstvo formule ena, je prav Silverstone gostil prvo dirko na kateri je z Alfo Romeo zmagal Giuseppe Farina. Leto kasneje je dirkališče v upravljanje dobil Klub britanskih dirkačev (British Racing Driver's Club, BRDC) in prvič so bila opravljena nekatera obnovitvena dela, vključno s selitvijo boksov z ravnine Fram na ravnino med ovinkoma Woodcote in Cops. Po letu 1955 je dirka za VN Velike Britanije izmenično gostovala na Silverstonu in Aintreeju, leta 1960 pa je slednje prizorišče odpadlo nadomestil pa ga je Brands Hatch. Leta 1971 je Klub britanskih dirkačev odkupil celotno zemljišče letališča Silverstone in pričel s popolno posodobitvijo steze. Zgrajeno je bilo novo poslopje za bokse, v 17. ovinku (Woodcote) pa je bila postavljena šikana, ki je postala eno od najprimernejših mest za prehitevanje.
Leta 1987 so dirkalniki v zlati dobi turbo motorjev v Silverstonu dosegali prav neverjetno visoke hitrosti, zato so pred Woodcoteom zgradili še en ovinek, leta 1992 pa je bil med omenjenim Woodcoteom in Farmom zgrajen še en kompleks ovinkov.
S petimi zmagami je najuspešnejši dirkač na znameniti stezi Francoz Alain Prost (1983, 85, 89, 90 in 93), po trikrat pa so zmago slavili Britanca Jim Clark (1963, 65, 67) in Nigel Mansell (1987, 91, 92) ter Nemec Michael Schumacher (1998, 2002, 04). Po dve zmagi so zabeležili Argentinec Jose Florian Gonzalez (1951, 54), Italijan Alberto Ascari (1953, 52), Britanec Jackie Stewart (1969, 71), Kanadčan Jacques Villeneuve (1996, 97) in še en domačin, David Coulthard (1999 in 2000), po enkrat pa so na najvišji stopnički odra za zmagovalce stali Italijan Giuseppe Farina (1950), Argentinec Juan Manuel Fangio (1956), Britanci Peter Collins (1958), James Hunt (1977), John Watson (1981), Damon Hill (1994) in Johnny Herbert (1995), Avstralec Jack Brabham (1960), Američan Peter Revson (1973), Brazilci Emerson Fittipaldi (1975), Ayrton Senna (1988) in Rubens Barrichello (2003), Švicar Clay Ragazzoni (1979), Finec Mika Häkkinen (2001), Kolumbijec Juan Pablo Montoya (2005), Španec Fernando Alonso (2006) ter lani Kimi Räikkonen s Ferrarijem.
