Udeležba strmo narašča

Prvi ljubljanski maraton je bil na sporedu 27. oktobra 1996, tekmovalci pa so se pomerili na maratonski (42,195 km), polmaratonski (21,0975 km) ter rekreativni 7 kilometrski progi. Skupaj se je prireditve udeležilo 673 tekačev. Mednarodne udeležbe na prvem maratonu še ni bilo, zmage na najdaljši progi pa sta si pritekla nauspešnejša slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik.

Udeležba je v prihodnjih letih strmo naraščala in v lanskem letu na omenjenih progah dosegla številko 5256, ki bo letos bržkone še višja.

Leta 2000 je organizator v sklop tekmovanja vključil še osnovnošolski in srednješolski tek ter tekmovanje za najmlajše, kar je kasneje prireditev razširilo na dva dneva. Tako je bilo lani vseh aktivnih udeležencev že 8287.

Kdo so rekorderji?

Glede na rezultate lahko sklepamo, da so bili leta 2004 odlično pogoji za tek. Padla sta namreč oba moška rekorda proge. Burundijec Joachim Nsimirimana je dolgo progo pretekel v času 2:13:31, Roman Kejžar pa je slavil na pol krajši progi z rekordnim časom 1:06:01.

Oba ženska rekorda ima v lasti Helena Javornik. V času 2:32:33 je pritekla v cilj leta 1998, štiri leta pozneje pa je nastopila v polmaratonu in zmagala s časom 1:11:45.

Oba ženska rekorda ima v lasti Helena Javornik. V času 2:32:33 je pritekla v cilj leta 1998, štiri leta pozneje pa je nastopila v polmaratonu in zmagala s časom 1:11:45.

Vreme naklonjeno

Vremenske razmere so bile tekačem v Ljubljani v preteklosti precej naklonjene. Le na tretji in četrti izvedbi je organizatorjem ponagajal dež, preostale prireditve pa so se odvile v lepem, sončnem vremenu. Predvsem zadnji dve leti so bile tudi temperature, glede na pozen oktobrski termin, zelo prijetne. Ekstremno mraz pa je bilo leta 2003, ko se je živo srebro v času štarta gibalo nekje okoli 0°C.