Od leta 1996 se je udeležba podeseterila

Prvi ljubljanski maraton je bil na sporedu 27. oktobra 1996, tekmovalci pa so se pomerili na maratonski (42,195 km), polmaratonski (21,0975 km) ter rekreativni progi (takratnih 7 km, danes rekreativni tek meri 10,5 km). Skupaj se je prireditve udeležilo 673 tekačev. Mednarodne udeležbe na prvem maratonu še ni bilo, zmage na najdaljši progi pa sta si pritekla nauspešnejša slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik.

Udeležba je v prihodnjih letih strmo naraščala in v lanskem letu na omenjenih progah dosegla številko 6744, ki bo letos zagotovo še višja. Po zadnjih podatkih je namreč na 13. Ljubljanski maraton prijavljenih že 9631 tekmovalcev.

Leta 2000 je organizator v sklop tekmovanja vključil še osnovnošolski in srednješolski tek ter tekmovanje za najmlajše, kar je kasneje prireditev razširilo na dva dneva. Tako je bilo lani vseh aktivnih udeležencev že več kot 10.000. Letošnja številka naj bi se po besedah prirediteljev gibala okoli 13.000.

Rekorde držijo …

Kljub slabim pogojem na lanskem maratonu je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskij postavil nov rekord maratonske preizkušnje. Njegov čas je znašal 2;12:49. Roman Kejžar je z rezultatom 1:06:01, ki ga je odtekel leta 2004, rekorder pol krajše razdalje. Obe znamki bosta letos ogroženi, saj bo na štartu kar nekaj kenijskih tekačev, ki so v idealnih pogojih sposobni teči okoli dveh ur in desetih minut. Takšnega mnenja je tudi predsednik organizacijskega odbora, Andrej Razdrih: ''Upamo na nov rekord. Pripeljali smo najboljšo zasedbo do sedaj.''

Oba ženska rekorda ima v lasti Helena Javornik. V času 2;32:33 je pritekla v cilj leta 1998, štiri leta pozneje pa je nastopila v polmaratonu ter zmagala z odličnim časom 1;11:45.

Lani dež, letos spet sonce?

Vremenske razmere so bile tekačem v Ljubljani v preteklosti precej naklonjene. Le na tretji, četrti ter lanski izvedbi je organizatorjem ponagajal dež, preostale prireditve pa so se odvile v lepem, sončnem vremenu.

Večina si želi, da bi bilo podobno tudi letos. Predvsem v letih 2004, 2005 in 2006 so bile temperature, glede na pozen oktobrski termin, zelo prijetne – živo srebro se dvignilo nad 15 stopinj Celzija. Ekstremno mraz pa je bilo leta 2003, ko se je živo srebro v času štarta gibalo blizu 0°C.