Koliko denarja je potrebno odšteti za nastop na maratonu doma in po svetu?

Tekaški razcvet ne popušča. Maratoni po vsem svetu rastejo kot gobe po dežju, povečuje se tudi udeležba na njih, že nekaj let pa morajo na največjih maratonih omejevati število udeležencev, saj zaradi logističnih in organizacijskih omejitev prevelike množice ljudi ulice preprosto ne morejo sprejeti.

Lani je bilo po podatkih združenja statistikov za cestne teke po svetu organiziranih več kot 5.000 maratonov, na katerih je nastopilo več kot dva milijona tekačev in tekačic. Čeprav se številka zdi ogromna, pa je v primerjavi s celotno svetovno populacijo še vedno precej majhna (manj kot 0,3 promila). Pri tem moramo poudariti, da gre za udeležence maratonskih tekov, na podlagi tega podatka pa ne gre sklepati o številu ljudi, ki se ukvarjajo s tekom. Teh je precej več.

Udeležencev še precej več, če število tekačev ne bi bilo omejeno

Od leta 2002 je po udeležbi maratoncev, ki so prečkali ciljno črto na 42-kilometrski progi, daleč pred vsemi maraton v New Yorku. Izjema je bilo leto 2012, ko je newyorški maraton zaradi nevihte Sandy odpadel. V letih 2013 in 2014 je presegel mejo 50 tisoč tekačev, lani pa jih je v cilj priteklo 49.312. Število tekačev se je od leta 1991, ko je bil s 25 tisoč tekači prav tako največji New York, podvojilo.

Ne pozabimo, da je število udeležencev na največjih tekih omejeno. Organizatorji prejmejo tudi do petkrat več prijav, kot jih lahko sprejmejo. Nekateri pravijo, da si je mesto na največjem svetovnem maratonu skoraj tako težko zagotoviti, kot ga pozneje preteči. O usodi udeležencev namreč odloča žreb.

Lani je največji maraton na svetu preteklo nekaj manj kot 50.000 tekačev in tekačic.

Mesto na teku vam lahko prinese tudi dobrodelnost. Če donirate določen znesek kakšni od dobrodelnih organizacij, s katerimi sodeluje organizator, vam pripada štartna številka. Če ste dovolj dobri, pa ste lahko na tek uvrščeni tudi brez žreba, a so norme za navadne smrtnike kar precej ostre (primer za moško/žensko starostno skupino 18–34 let: 2;53:00/3;13:00), dosežene pa morajo biti na točno določenih tekih.

Podoben proces prijave vas čaka tudi na drugih največjih maratonih, kot so berlinski, londonski …

Največji, a tudi daleč najdražji

Da je nastop na newyorškem maratonu danes postal že kar prestiž, priča tudi dejstvo, da gre za daleč najdražji klasični maraton na svetu. Za štartnino je treba odšteti vrtoglavih 319 evrov, za slovenske tekače pa dodatni strošek pomenita letalski prevoz in nastanitev. Za novembrski enotedenski tekaški izlet v New Yorku bo Slovenec tako v najboljšem primeru odštel okrog tisoč evrov.

Ljubljanski maraton je relativno poceni, teče pa lahko vsak

Ljubljanski maraton, ki je lani praznoval 20 let, je na lestvici največjih maratonov v letu 2015 na 196. mestu z 2.111 tekači. Čeprav se je udeležba precej povečala v primerjavi z letom prej, pa se uvršča štiri mesta nižje. Omejitve tekačev za zdaj ni, tako da lahko nastopi prav vsak, ki se prijavi in plača štartnino.

Ljubljanski maraton nima omejitve, štartnina pa je, kljub različnim mnenjem, v primerjavi z ostalimi evropskimi maratoni ugodna.

Ta v prvem prijavnem obdobju znaša 35 evrov (skupinska prijava celo 30 evrov) in je v primerjavi z največjimi evropskimi maratoni nizka. Cenejšega primerljivega maratona verjetno ne boste našli. Maraton v Benetkah, ki običajno poteka isti konec tedna kot ljubljanski, letos pa bo na sporedu en teden prej, vas bi trenutno stal 90 evrov, saj so trije valovi prijav že mimo, a tudi v prvem obdobju bi zanj odšteli 65 evrov, kar je še enkrat več kot za domačega.

Najradodarnejši so v Dubaju

Ko govorimo o denarnih nagradah, pa se na vrhu znajde Dubaj. Dubajski maraton že od leta 2008 slovi po najbogatejšem denarnem skladu. Do leta 2012 so med najboljše razdelili natanko milijon ameriških dolarjev, zadnja tri leta pa so tudi zaradi naftne krize znesek znižali na 800 tisoč zelencev, kar je še vedno največji sklad na svetu.

A tudi drugi največji maratoni ne zaostajajo veliko, v letih ekspanzije so celo presegli trenutne dubajske zneske. Tako je absolutni rekorder maraton v Chicagu, ki je leta 2002 za nagrade namenil vrtoglavih 1.146.200 ameriških dolarjev, istega leta pa so v Londonu razdelili 1.050.750 ameriških dolarjev.

Najhitrejši progi v Berlinu in Londonu

Že nekaj časa kot najhitrejša slavi proga po ulicah Berlina. Berlin je na zemljevid maratonskih rekordov prvi postavil Ronaldo da Costa. Brazilec je leta 1998 zmagal z rekordnim časom 2;06:05.

Leta 2003 je legendarni Paul Tergat v Berlinu postavil čas 2;04:55, od tedaj pa nemška prestolnica rekorda ni več izpustila iz rok. Rekord Kenijca je zdržal vse do leta 2007, ko je Haile Gebrselassie postavil čas 2;04:26. Že naslednje leto je Etiopijec še izboljšal rekord in postal prvi tekač, ki je tekel pod časom 2;04. Uspelo mu je za pičlo sekundo, saj se je semafor ustavil pri 2;03:59.

Leta 2011 je rekord spet prešel v kenijske roke, saj je Patrick Makau zmagal z rezultatom 2;03:38. Wilson Kipsang je leta 2013 znamko premaknil na 2;03:23, predlani pa je aktualni svetovni rekorder Dennis Kimetto v Berlinu postavil čas 2;02:57.

Zmagovalcu londonskega maratona je letos do svetovnega rekorda zmanjkalo le osem sekund.

Rekord je bil dolgo čas ogrožen na nedeljskem maratonu v Londonu, kjer je zmagovalec Eliud Kipchoge najboljšo znamko zgrešil zgolj za osem sekund. Londonska proga se zdaj lahko pohvali kot druga najhitrejša, ob tem pa je treba vedeti, da je edino merilo, ki smo ga ob tem upoštevali, čas zmagovalca.

Marsikateri maraton si ne more privoščiti najboljših tekačev, posledično pa so rezultati precej slabši, čeprav je proga lahko izjemno hitra.

V Bostonu letos pod streho že 120. izvedba

Z največ izvedbami se lahko pohvali bostonski maraton. Maraton zaradi prve svetovne vojne ni potekal le leta 1918 (potekale so le ekipne vojaške štafete), sicer pa je na sporedu vsako leto od leta 1897.

V Bostonu so letos pod streho uspešno spravili že 120. izvedbo maratona.

Evropski maraton z največ izvedbami vsako leto poteka v Košicah na Slovaškem, kjer se je teklo že 90-krat, vse več izkušenj pa imata tudi največja slovenska maratona. Radenci so lani praznovali 35 let, ljubljanski pa 20. jubilej.