Otrok ve!

1. Prihod otroka dejansko spremeni vse. Poleg časa za službo, časa zase, za partnerja in za dom prihod otroka zahteva odprtje novega čustvenega prostora v družini zanj. Otrok je čustveno zelo zahteven in obenem povsem odvisen od staršev. Od staršev zahteva tako fizično prisotnost kot čustveno razpoložljivost, novopečeni starši pa se hitro znajdejo v velikih čustvenih stiskah. Da ne omenjamo vseh sproti nastajajočih frustracij, ki jih s seboj prinašajo različna starostna obdobja ter v starših prebujajo lastna nepredelana čutenja in travme.

2. Otroci ne potrebujejo staršev, ki so popolnoma osredotočeni nanje. Takšnih staršev, katerih se ves svet vrti okoli njih in v bistvu oni bolj potrebujejo otroke kot potrebujejo oni njih. Otroci za svoj lasten in dober razvoj v prvi vrsti potrebujejo starše, ki so med seboj povezani v pristnih odnosih, kar pomeni, da živijo odgovoren, odprt in iskren odnos, ne pa, da se zgolj navidezno ujemajo in so med seboj lažno prijazni. Pri takšnih starših otrok ne more dobiti prave bližine in topline in takšni starši bodo slabi v vzgoji, ne glede na to, kako in koliko se z otrokom ukvarjajo.

3. Če se ozremo malo okoli sebe, hitro opazimo, da ima že skoraj vsaka punčka pri enem letu vsaj pet barbik, vsak fantek vsaj pet avtomobilčkov, da ne govorimo o vseh drugih igračah, ki jih je na tone. Malo pozneje ima že skoraj vsak otrok svojo tablico, računalnik, telefon, deset parov čevljev, ravno toliko hlač in kril, puloverjev in še bi lahko naštevali.

4. Veste, kako je otroku, ki v krču z ušesom prislonjenim na vrata posluša, v kakšnem stanju je prišel oče sredi noči domov? Iz njegovih korakov in načina odpiranja in zapiranja vrat natančno ve, kaj bo sledilo. V krču in molitvah si želi, da bi le bilo mirno, da bi oče odšel spat … ali pa ponovno zasliši zverinske krike mame in ko pogleda čez ključavnico, nemo opazuje, kako jo oče po tleh vleče za lase, brca in pljuva.

5. Otrok sam ve, ali je bil neki starš grd do drugega starša oziroma kakšen stik so starši imeli med seboj. Pogosto se dogaja, da zaradi tega starš želi, da tudi otrok drugega starša kaznuje, a kaj ko otroci, ko odrastejo, v mnogo primerih ne čutijo tako. Postanejo jezni in mnogokrat iz njihovih ust slišimo, da tisti "grdi" starš ni bil grd do njih in da bi morali to starši urediti sami, ne pa da v vso to bolečo agonijo vpletajo svoje otroke.