Od smetnjaka do energije

Organski odpadki izredno onesnažujejo okolje zaradi metana, ki nastaja pri njihovem razpadanju. Metan je veliko večji onesnaževalec kot ogljikov dioksid, zato ne bi bilo smotrno, da bi ga izpustili v zrak. Od menze do bioplinarne Obrnili smo se na Bio futuro, eno izmed slovenskih pooblaščenih družb za zbiranje kuhinjskih odpadkov, ki ima od lani tudi lastno bioplinarno v Ilirski Bistrici in je, kot pravi direktor Igor Zmazek, edina v Sloveniji, ki jo "poganjajo" le odpadki oziroma tisto, kar obrati zavržejo, in ne silaža, ki jo pridelajo v te namene.

Organske odpadke pobirajo večinoma po menzah v bolnišnicah, šolah, vojašnicah, gostilnah in hotelih. Zbirajo tudi hrano s pretečenim rokom trajanja v trgovinah in odpadke iz živilske industrije (iz proizvodnje).

Od odpadka do elektrike, toplote in gnojila Ko sodčki prispejo v Ilirsko Bistrico, jih izpraznijo in odpadke zmeljejo ter izločijo nečistoče (plastika, kovine, steklo).

Sledi enourna toplotna obdelava pri 170 stopinjah Celzija, nato pa jih uporabijo kot hranilo v bioplinskem procesu. Gre za anaeroben proces, v katerem bakterije organsko snov predelajo v bioplin – mešanico metana in ogljikovega dioksida. Tega nato uporabijo kot gorivo v kogeneracijah, kjer proizvajamo električno energijo in toploto. Električno energijo (ki po takem procesu sodi med "čisto" oziroma predstavlja obnovljiv vir), prodajajo Borzenu, organizatorju trga z električno energijo.

V procesu nastaja še toplotna energija, ki jo za zdaj uporabljajo za potrebe lastnega procesa, v prihodnosti pa načrtujejo, da bi ogrevali tudi bližnje porabnike. Stranski proizvod bioplinskega procesa je tudi presnovni produkt, ki je biognojilo in ga po izvedenih zakonsko zahtevanih analizah dobavljajo kmetom za gnojenje kmetijskih površin.

Odpadek tako dobi popolnoma novo vlogo, zaradi česar mu ime od-padek skoraj ne ustreza več, saj postane nova oblika, ki jo lahko še kako koristno uporabimo.