Petek,
27. 12. 2013,
12.12

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 27. 12. 2013, 12.12

8 let, 7 mesecev

V zbirateljskem kraljestvu ljudskega muzeja Rogaške Slatine

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
"Zakaj bi vso to dediščino o življenju v Rogaški Slatini, ki jo zbiram od malih nog, in dinastiji Karadjordjević, držal za sebe doma, kakšen smisel bi imelo to? Stvari rad delim z ljudmi."

"Zakaj bi vso to dediščino o življenju v Rogaški Slatini, ki jo zbiram od malih nog, in dinastiji Karadjordjević, držal za sebe doma, kakšen smisel bi imelo to? Stvari rad delim z ljudmi."

Tako pravi leta 1993 samooklicani "ljudski ustvarjalec" Aleksander Jurkovič iz Rogaške Slatine, ki si je ob prehodu v svet "nove veje umetnosti" nadel tudi ljudski vzdevek Nani Poljanec. Mnogi ga sicer poznajo tudi pod likom mafijskega šefa Dona Vita Corleoneja, ki se je leta 2007 s skupino Mi2 in pesmijo Bella Mia skoraj uvrstil na Evrovizijo (na predizboru je osvojil tretje mesto).

Lani je v novo zgrajenem kulturnem in turističnem središču Anin dvor v Rogaški Slatini odprl tri svoje stalne razstave. Domoznansko zbirko o Rogaški Slatini, Kraljevo zbirko o dinastiji Karadjordjević in "Filografsko zbirko s podpisi slavnih oseb".

Rogaška Slatina v sedmih zgodbah Gradivo o Rogaški Slatini zbira že od desetega leta, od starih razglednic do raznih predmetov, ki jih najde, ko v kraju podrejo kakšno hišo, kaj prenavljajo itn.

V sedmih zgodbah o znanem zdraviliškem mestu je med drugim predstavljena fotodokumentaristka kraja Tonka Kulčar Vajda, ki je prišla iz Zagreba, pa zdravilne mineralne vode, z najstarejšo steklenico, v kateri so dunajski lekarnarji vozili vodo na dunajske dvore. Sledi predstavitev knjig o Rogaški Slatini, kozarcev, ki razkrivajo socialno statusni položaj ljudi v preteklosti. "Bogataši vendar niso mogli piti iz enakega kozarca kot manj premožni," spominja naš sogovornik. Med predmeti najdemo tudi klobuk avstrijskega komedijanta Aleksandra Girardija, ki je svojo slavo dosegel prav v lesenem gledališču v Rogaški Slatini, po njegovem klobuku pa so poimenovali sloviti modni trend girardi.

Nani Poljanec predstavlja tudi znamenite osebnosti, ki so obiskale Rogaško Slatino. "Med njimi je knez Mihailo Obrenović, ki je z domačinko Marijo Berghaus spočel nezakonskega otroka, Vilija Bergahausa. Ker s svojo ženo ni imel potomstva, je fanta, ki se je potem preimenoval v Velimirja Mihaila Teodorovića, priznal in ga izšolal v Srbiji in Švici. Prestola sicer ni mogel naslediti, je pa postal bogat in podpiral sirote brez enega ali obeh staršev," še pripoveduje Nani Poljanec.

V zbirki se znajdejo še čevlji iz nekdanjih časov, vključno z njegovimi, ko je bil še deček, kamen iz starega športnega bazena v Plečnikovi arhitekturi, načrti povezani z razvojem Rogaške Slatine itn.

Kraljeva zbirka dinastije Karadjordjević Drugo zbirko v Ljudskem muzeju v Rogaški Slatini je Aleksander Jurkovič postavil kot Kraljevo zbirko, ki skozi različne predmete predstavlja zgodbo Dinastije Karadjordjević ter Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije. Zbirko je začel snovati leta 2007, danes pa je to že ena največjih zasebnih zbirk o tej legendarni dinastiji, ki je tudi Slovencem vladala od leta 1918 do 1945.

V njej so med drugim številni predmeti, povezani z obiski kralja Aleksandra in drugih članov dinastije v Sloveniji. Na primer slika, olje na platnu, s portretom kralja Aleksandra, narejena na Bledu, pa portret njegovega sina, zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II, ki jo je Nani Poljanec kupil s pomočjo 250 donatorjev, ter portret kraljice Marije, ki mu jo je podaril neki gospod iz Ljubljane, potem ko je v časopisu prebral reportažo o njegovi zbirateljski strasti.

Poleg tega lahko v Kraljevi zbirki najdemo še originalna pisma članov dinastije, pa pismo Nikole Tesle, v katerem opisuje smrt kralja Aleksandra, pa podpise z njihovimi dokumenti in fotografijami, slovenski razglas, da se je rodil prestolonaslednik Peter II. (po diktaturi leta 1929 so bile objave v srbskem jeziku), maketo rušilca Dubrovnik, s katerim se je kralj Aleksandar peljal v Marseille, kjer so ga le nekaj minut po izkrcanju ubili v atentatu leta 1934. Najdemo še plakat ob postavitvi spomenika ob prvi obletnici atentata, svečani frak princa Andreja Karadjordjevića, najmlajšega sina kralja Aleksandra, ki ga je dobil od Andrejeve tretje žene Eve Marije Karadjordjević, ki živi v Palm Springsu.

Za ukvarjanje z dinastijo Karadjordjevič se je Aleksander Jurkovič navdušil, ker naj bi dobil ime po prav po kralju Aleksandru, poleg tega pa je rojen 18. julija, ko je kralj Aleksandar prvič prišel v Slovenijo, in to v Rogaško Slatino. Prineslo pa mu je tudi prijateljske vezi z današnjimi potomci dinastije, vključno s princem Aleksandrom II., sinom zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Vabijo ga na različne dogodke na njihov kraljevi dvor v Beogradu, maja letos je bil tudi na pogrebu kralja Petra II. in drugih članov dinastije v njihovi družinski grobnici na Oplencu

Zbirka podpisov slavnih osebnosti Aleksander Jurkovič svojo postavitev v Ljudskem muzeju v Rogaški Slatini zaključuje s Filografsko zbirko oziroma zbirko podpisov znanih osebnosti. "Filografija je zbiranje in preučevanje originalnih podpisov," pojasni Aleksander, ki je objavil eno prvih knjig s tega področja v Sloveniji. "Tretjino podpisov sem dobil osebno, nekaj sem jih zamenjal, nekaj pa sem jih tudi kupil," doda. V njegovi kolekciji so med drugim originalni podpisi Tita, kozmonavta Jurija Gagarina, nekdanjega voditelja DDR Ericha Honeckerja, Donalda Trumpa, Billa Clintona, Dražena Petroviča, Buda Spencerja, ki je bil nekoč skrivnostno v Rogaški Slatini, itn. Podpisom doda tudi kakšne zanimive predmete in fotografije.

Tako ob podpisih najdemo še prvo ploščo slavnega violinista Stefana Milenkovića, ki ga je pripeljal v Rogaško Slatino in s katerim je še danes tesni prijatelj, bluza igralke Milene Zupančič, s katero je igrala v legendarni seriji Cvetje v jeseni, dres Zlatka Zahoviča z njegovim podpisom in seveda obleka in čevlji Dona Corleoneja, ki financira vso to strast ljudskega ustvarjalca Nanija Poljanca.

Ta je navrgla že 1250 predmetov in čeprav je doma stvari po selitvi v ljudski muzej že precej spraznil, so depoji v njegovi hiši spet polni. O tem, koliko je denarja namenja za svojo strast, nerad govori. "V to sem dal večino zaslužkov, čas in ljubezen, ker to rad delim z ljudmi. Mi zbiralci smo posebna kasta, odrekaš se marsičemu, da lahko kupiš eksponat," zaključi Aleksander Jurkovič alias Nani Poljanec.