Študenti medicine s projektom Za življenje! rešujejo življenja

Na pobudo mariborskega študenta medicine so v Društvu študentov medicine Slovenije (DŠMS) že leta 2007 začeli intenzivneje razmišljati o pomembnosti osnovnega znanja nudenja prve pomoči pri laični javnosti. "Laiki so vedno prvi na kraju nesreče, zato bi vsi potrebovali vsaj osnovno znanje prve pomoči," je dejala študentka petega letnika medicine in vodja projekta Za življenje! Ljubljana Alja Četina.

S pomočjo defibrilatorja rešujemo življenja Posebno pozornost na tečajih prve pomoči posvečajo pravilni uporabi avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), ki so v trenutku srčnega zastoja ključnega pomena. Okoli 750 javnih mest v Sloveniji je opremljenih z njimi, a je kljub priloženim navodilom dobro poznati uporabo. Sam po sebi aparat ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš in umetnim dihanjem. S takojšnjim oživljanjem z uporabo AED lahko naredite toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe pozneje. Predvsem pa z njegovo uporabo poškodovancu ne morete škodovati.

V Sloveniji vsak dan zaradi srčnega zastoja, ki je tudi najpogostejši razlog smrti pri nas, umre od pet do šest ljudi. S hitrim prepoznavanjem ogrožajočih stanj lahko s primernim ukrepanjem rešimo človeško življenje, vendar pa bi ponesrečencu pomagal le eden od desetih mimoidočih, saj je večina tako zbeganih, da sploh ne vedo, kaj storiti. Večina jih le pokliče reševalce in med čakanjem nanje ne začnejo izvajati niti najnujnejših ukrepov. Vsa škoda pri bolniku pa se zgodi v prvih minutah, zato je do prihoda reševalnega vozila nujno takojšnje ukrepanje. Tehnika oživljanja je namreč precej preprosta, bolj problematična je prisotnost stresa.

Poudarek izobraževanj je zato na praktičnem delu, v okviru katerega tečajniki samostojno izvedejo pravilne postopke oživljanja. S tem pri tečajnikih zmanjšajo strah pred nudenjem prve pomoči in pripomorejo k njihovi večji samozavesti, če je ta potrebna. Namen delavnic z majhnim številom sodelujočih je, da imajo ti možnost vse ukrepe prve pomoči izvesti sami.

Želijo si več individualnih prijav Tečaj se začne z uvodnim teoretičnim predavanjem zdravnika, nato pa se tečajniki razdelijo na štiri manjše skupine pod vodstvom študentov medicine in se lotijo prakse. Na prvi delavnici vadijo temeljne postopke oživljanja na lutki, na drugi se seznanijo z uporabo AED, na tretji se učijo pravilnega povijanja ran in imobilizacije udov, na četrti pa vadijo različne položaje ponesrečencev in ravnanje v primeru dušenja ponesrečenca.

Čeprav je individualnih prijav na tečaje še malo, so toliko bolj aktivni v podjetjih, šolah in vrtcih, knjižnicah in društvih. Do zdaj se je pravilnih tehnik oživljanja pri njih izučilo več kot pet tisoč tečajnikov, ki so prepričani, da bi bilo tečaje prve pomoči treba obnavljati vsaj enkrat letno.

Sredstva pridobivajo predvsem na razpisih Čeprav vsi člani pri projektu sodelujejo brezplačno, za ohranjanje neprofitnega projekta pri življenju potrebujejo finančna sredstva. Največ jim jih uspe pridobiti na državnih razpisih, nekaj malega tudi od sponzorjev in študentskih organizacij.

Maja bodo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki bo na javnih mestih postavila 31 novih defibrilatorjev, pripravili izobraževanja po lokalnih skupnostih.