Graščak v "banduri", ki obnavlja grad Lemberg

Oznake graščak se otepa in pravi, da v "banduri" - delovni obleki - se pa ne bi fotografiral, češ da bi kdo mislil, da gre za populizem.

Do svojega gradu po naključju "Niti v sanjah si nikoli nisem želel, da bi postal lastnik kakšnega gradu," pravi Franci Zidar, od leta 2005 lastnik gradu Lemberg. Z njim se je začel ukvarjati po odhodu iz Kozjanskega parka, kjer je pustil svoj velik pečat na danes zelo priljubljenem gradu Podsreda.

Grad Lemberg se je, potem ko je zapustil Kozjanski park, zanj pojavil kot splet okoliščin. Da ga prodaja družina Gale, ki ga je dobila nazaj z denacionalizacijo, mu je povedal vojniški župan, ki pozna Zidarja kot strastnega poznavalca gradov.

Ob razmišljanju, ali je ta projekt sploh smiseln, saj je bil grad v poraznem stanju, že dodobra zaraščen, so pri Zidarju plusi prevladali nad minusi. Na drugem srečanju z Galetovimi so se hitro dogovorili. Zidar se je izkazal kot dober pogajalec, saj je na koncu lemberški grad v njegovih rokah pristal za ceno ene garsonjere v Ljubljani: okoli 80 tisoč evrov.

"Večji podvig kot kupiti, je iz propadajočega gradu kaj narediti" "Ni bil tako velik podvig grad kupiti, gre bolj za vprašanje, kako organizirati celoten proces obnove, da grad Lemberg po dolgih letih znova postane središče kulturnega, civilizacijskega in družabnega življenja," razmišlja Franci Zidar.

Da bo to ogromen zalogaj, povedo že številke: grad ima znotraj 13 objektov (stolpov, palacijev itn.) na pet tisoč kvadratnih metrih neto površin, od tega je tisoč kvadratnih metrov grajskih kleti. V dolžino je približno 700 metrov kamnitih obzidij, visokih v povprečju približno sedem metrov, premer gradu je okrog 200 metrov, višinska razlika med najvišjim in najnižjim delom gradu pa 36 metrov.

Najprej je bilo treba opraviti nujna interventna dela: utrjevanje in sanacijo grajskega obzidja, ki je ogrožalo prebivalce Lemberga, ki živijo pod gradom. To je bil tudi ključni razlog, da je Zidarju ministrstvo za kulturo uspelo prepričati, da je država do zdaj sofinancirala interventna dela za obnovo gradu z okrog 350 tisoč evri.

Udaril ga bo nepremičninski davek Kljub pomoči države pa ni zadovoljen z njenim odnosom do kulturne dediščine, ki se kaže tudi v uvedbi davka na nepremičnine. "Sprašujem se, ali se izplača reševati kulturni spomenik za to, da me bo jutri država obdavčila. Za davek bi moral dati več, kolikor bi vložil v obnovo. Slovenija ima zelo slab sistem podpore za obnovo kulturnih spomenikov, najslabši v celotnem EU-ju. Pri nas že vsaj deset let strmo pada delež, ki ga daje država za ohranjanje lastne kulturne dediščine in identitete," je kritičen Zidar.

Jeseni odprti prvi obnovljeni prostori gradu Grad Lemberg ima bogato in burno zgodovino, ki si jo je delilo več lastnikov. Prav letos pa praznuje tudi jubilej, 800-letnico prve omembe v zapisih. V ta namen bodo oktobra v obnovljenih prostorih grajskih kleti pripravili dokumentarno razstavo o zgodovini gradu in najpomembnejših najdbah v njem. Sicer bodo pa na gradu tudi dogodki, med drugim septembra tradicionalna grajska nedelja, julija pa bo spet koncert francoskih glasbenikov kot del festivala stare glasbe Seviqc Brežice.

"Da si pa toliko nor, si pa res nisem mislila," je ob nakupu dejala žena Pa še osebna nota, kdo je Franci Zidar: je oče odvetnice Nine Zidar Klemenčič in tast predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča. Odvetnici sta tudi njegova žena in še ena hčerka, medtem ko se sin ukvarja z razvojem spletnih strani. "Ko sem kupoval grad, sem se najprej pogovoril z ženo, ki mi je rekla, seveda metaforično, 'da si malo nor, sem vedela, da pa si toliko, pa res ne'. Kar zadeva grad, je podpora družine predvsem v tem, da me razumejo, da sem veliko na gradu in da občasno tudi pomagajo odpeljati kakšno 'šajtrgo'. Finančno pa je grad predvsem in izključno moja težava," pravi graščak v "banduri" Franci Zidar.