Bodoča veterinarka, ki odhaja na svetovno prvenstvo

Laura Šimenc je namreč zlata maturantka in bodoča veterinarka – v 5. letniku veterine je njeno povprečje ocen višje od devet – hkrati pa je tudi uspešna kolesarka, ki se ji je z drugim mestom na Maratonu Franja uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo rekreativnih kolesarjev, ki ga bo Ljubljana gostila konec avgusta.

Štiriindvajsetletnica prihaja z Bleda. Če ste reden gost rekreativnih ali triatlonskih prireditev, potem ste zanjo gotovo že slišali ali pa ste jo vsaj občudovali na zmagovalnih stopničkah. In teh je bilo do zdaj – kljub njeni razmeroma kratki športni karieri – kar precej. Nazadnje prejšnjo nedeljo, ko je v skupni razvrstitvi deklet na 156 kilometrov dolgem maratonu zasedla fantastično drugo mesto, ali pa dva dneva prej, ko je na kronometru v kategoriji ženske A pometla s konkurenco.

Že kot otrok se je ukvarjala s športom, a ni ravno blestela

"Že od mladih nog sem se rada ukvarjala s športom, tekla sem, rolala, se ukvarjala z gimnastiko, ampak po rezultatih nisem bila nič posebnega," priznava visokorasla Laura, za katero se rad ozre marsikateri (športnik).

Dekle, ki danes skorajda živi na kolesu, je bilo – zanimivo – ena od tistih izjem, ki jim v osnovni šoli kolesarskega izpita ni uspelo opraviti v prvem poskusu. Pa je to sploh mogoče? "Da, meni je to uspelo," je za Sportal spomine na svoje nič kaj obetavne kolesarske začetke sogovornica obujala po razglasitvi rezultatov že prej omenjenega kronometra.

Želela se je naučiti kravla, postala je državna prvakinja

No, leta so tekla, njeni športni in intelektualni apetiti pa rasli. "Posvetila sem se teku in želela izpopolniti znanje plavanja." Tam se je srečala s triatlonci, ki so jo naučili osnov kravla. Tudi kolo je dobila v njihovih vrstah in tako, kot to počne še danes, tudi takrat večino časa prekolesarila brez števca. Vse skupaj je združila v uspešen triatlonski paket in z njim od leta 2011 krojila marsikatero triatlonsko tekmovanje.

"Bila sem tudi državna prvakinja v sprint triatlonu (750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja, pet kilometrov teka, op. p.), potem pa so se tekmovanja začela ponavljati in zaželela sem si spremembe," pravi. Našla jo je v kolesarskih vodah.

Danes trenira po 10 ali 12 ur na teden, kar sicer glede na raven uspehov niti ni veliko, brez trenerjev, brez programov, se pa rada pridruži skupini kolesarjev in tudi v vožnji v skupini se je že izpopolnila. Le redko si nadene merilec srčnega utripa, raje trenira po občutku. Za dušo. Za razbitje monotonosti se enkrat na teden poda še v bazen in se odpravi na tek.

Ljubiteljica klancev je na prvi uradni tekmi grizla na Jošt

"Fant mi je predlagal, naj se udeležim katere od kolesarskih tekem, češ, da sem nadarjena, meni najprej ni bilo preveč do tega, potem pa sem se odločila, da poskusim," se spominja.

Prva prava tekma je bila leta 2013 Vzpon na Jošt, a z rezultatom takrat ni bila preveč zadovoljna, letos je poskusila znova in zmagala. Kot ji je to uspelo še na marsikateri drugi tekmi, letos tudi na tekmah za Pokal Slovenije, kjer ji trenutno odlično kaže, saj v absolutnem seštevku suvereno vodi. "Da so le klanci zraven," pravi. Kar je pravzaprav zanimivo, saj so jo kolegi nekoč v klanec morali potiskati, danes pa je skoraj ne dohitijo več.

Šola? Nič lažjega!

Dekle s širokim pogledom na svet je od nekdaj suvereno in z lahkoto jadralo skozi akademsko sfero. Najprej kot dijakinja gimnazije Jesenice, od katere se je poslovila kot zlata maturantka, zdaj kot Zoisova štipendistka in študentka 5. letnika veterine, in to s povprečno oceno, višjo od devet.

Pri izbiri študija je kolebala med medicino, fizioterapijo, fakulteto za šport in veterino. Na koncu je zmagala zadnja. Kakšen bo njen naslednji karierni korak, se za zdaj še ni izkristaliziralo.

"Ni mi še povsem jasno, možnosti je veliko, od dela na kliniki za male živali do dela inšpektorice ali raziskovanja v laboratoriju, dela z velikimi ali eksotičnimi živalmi," našteva svoje možnosti in, čeprav se zaveda, da so zaposlitvene možnosti v teh časih sila okrnjene, ostaja optimistična. "Se bo že kaj našlo," dodaja. Veterinarka na kolesu? Retro, ekonomično in ekološko, dodajamo mi.