Jure Gregorčič

Ponedeljek,
26. 8. 2013,
12.23

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 26. 8. 2013, 12.23

8 let, 7 mesecev

19-letni znanstvenik, ki skrivnosti življenja razkriva z mikroskopom

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Čeprav bo Tim Prezelj šele postal študent mikrobiologije, se je pod okriljem Kemijskega inštituta Slovenije že v gimnaziji proslavil kot eden izmed najbolj perspektivnih mladih raziskovalcev Evrope.

Kot da bi se pogovarjali z uglednim profesorjem z Oxforda

Skoraj neverjetno je, kakšno znanstveno širino in strokovno znanje nam je mladenič, ki bo šele čez dober mesec postal bruc na Biotehniški fakulteti, predstavil v pičli uri našega druženja. Nanodiski, receptorji, kompleksni proteini, nukleotidi, antigeni, pa zapletene skrivnosti molekulske komunikacije prek celičnih membran ... Vse to je za večino nas, navadnih smrtnikov, neki oddaljen in precej nerazumljiv svet, ki smo se ga bolj ali manj dotaknili le pri šolskih urah biologije. Življenje vedno najde pot, to je dejstvo, sicer evolucija ne bi potekala tako, kot poteka. A tokrat smo brez besed ostali predvsem ob spoznanju, da je nekdo že pri svojih 19 letih dovolj zrel in strokovno podkovan, da pod mikroskopom sledi tem skrivnostnim potem življenja. Tistim, o katerih nas večina, vsaj dokler smo zdravi, sploh ne razmišlja, kaj šele da bi jih želela opaziti. On pa se je s svojim znanjem in raziskavami že spustil v bit živega, v sveti gral narave, v celico, kjer se življenje, kot ga razumemo, sploh začenja. Prav tam, v jedru življenja, želi ustaviti tudi morilca, kot je rak. Mladi znanstvenik nam je dal misliti, prisežemo.

Aktivno sodeluje pri razvoju nove generacije cepiv

Ker Tim Prezelj že tri leta aktivno raziskuje molekularni svet našega biološkega ščita, imunskega sistema, smo skupaj na čisto ljudski način najprej pogledali v bližnjo prihodnost molekularne biologije:

"Znanost se danes zelo veliko ukvarja z novo generacijo cepiv. To so genska cepiva. Ta bodo telesu omogočala učinkovitejšo zaščito, skorajda brez neželenih stranskih učinkov. Telo pa bo na ta način dejansko postalo odporno proti določenim povzročiteljem hudih bolezni, tudi proti rakastim tvorbam, tumorjem. Prepričan sem, da bomo v prihodnjem desetletju našli rešitve, ki bodo na preventivni ravni učinkovito preprečevale razvoj raka."

Ob tem ni pozabil požugati farmacevtom: "Rak je kokoška, ki zlata jajca vali farmacevtskim korporacijam. S citostatiki za kemoterapije zaslužijo veliko."

Poudarja, da znanstvene raziskave ne smejo biti same sebi namen: "Ni pomembno samo, da do nečesa prideš, rezultat mora biti pač preprosto uporaben. Da bo na primer cepivo dovolj stabilno in poceni ter tako dostopno tudi ljudem v najrevnejših deželah."

Naravo je začel raziskovati na dedkovih zeliščarskih sprehodih

Tima so skrivnostne moči narave pritegnile že zelo zgodaj: "Že kot majhen otrok sem z dedkom odhajal na sprehode v naravo. Skupaj sva iskala in nabirala zdravilne rastline. Ob njem sem takrat razvil neki zdrav odnos do celotnega okolja, ne samo do narave, do vsega. Že takrat pa nisem bil zadovoljen samo z nekim aplikativnim znanjem, v smislu zakaj in na kakšen način se zelišča uporabljajo. Zanimalo me je, od kje prihaja zdravilna moč, in tem zadevam sem hotel priti do dna."

Svojo prvo raziskovalno nalogo je napisal v osmem razredu osnovne šole. Ker je tudi med počitnicami potreboval dovolj velike izzive, se je udeleževal raziskovalnih taborov Zveze za tehnično kulturo, v sklopu katerih je prvič obiskal tudi Kemijski inštitut Slovenije. Tam je našel stično točko med biologijo in kemijo, ki jo je zaman iskal v osnovnošolskih klopeh. Na tej znanstveni ustanovi so takratnemu dijaku drugega letnika Škofijske klasične gimnazije ponudili izzive oziroma podporo, ki jo Tim opisuje kot zelo dragoceno: "Zdi se mi zelo pomembno, da dovolj zgodaj spoznaš, kako danes znanost sploh deluje, da si pridobiš to širino znanstvenega menedžmenta. Pomembno je, da veš, kako je tak inštitut zasnovan, da se potem s svojo raziskavo znaš po njem premikati."

Zaradi svoje vojne napovedi kožnemu raku je teden dni preživel v družbi najuglednejših znanstvenikov.

To podporo je Tim odlično unovčil in gimnazijo sklenil z raziskovalno nalogo, ki je krepko presegla gimnazijsko raven, saj je njena vsebina dejansko dosegla znanstveno raven. Njegova raziskava o možnostih razvoja genskega cepiva proti najbolj smrtonosni obliki kožnega raka – malignemu melanomu, mu je odprla vrata inštituta EMBL oziroma Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v nemškem Heidelbergu. Ta v svetovnem merilu velja za eno izmed vodilnih raziskovalnih ustanov na tem področju. Tam je na enotedenskem seminarju sodeloval z vodilnimi znanstveniki, ki sodelujejo pri najodmevnejših projektih:

"Te nagrade, ki sem jo dobil na srečanju mladih znanstvenikov Evrope v Bratislavi, sem bil res vesel, tudi zato, ker se tega ne da kupiti z denarjem. Moj cilj je, da bi deloval v okolju takega inštituta, kot sem ga spoznal v Nemčiji. Želim si okolja, v katerem bi lahko nemoteno ustvarjal, ker jaz to pač delam, ker me preprosto zanima, ne pa zaradi slave in denarja. Res je tudi, da si na koncu želim odkriti nekaj velikega, nekaj novega, kar bi na primer pomagalo človeštvu ali pa čemurkoli drugemu v naravi."