Sobota, 16. 9. 2017, 12.24
6 let, 7 mesecev
Ali ste že slišali za albino pava? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Albinizem je neozdravljiva bolezen, ki prizadene ne samo ljudi, ampak tudi živali.
Albinizem je genetska bolezen, pri kateri gre za značilno pomankanje melanina oz. pigmenta v rdečkasti, črni ali rjavi barvi, ki daje barvo lasem, očem in seveda koži. Bolezen je posledica okvarjenega gena za katero izmed beljakovin, ki sodeluje pri procesu sinteze melanina.
Mogoča je preventiva, ki varuje pred posledicami pomanjkanja melanina, saj ta ščiti kožo pred nevarnimi žarčenji in ultravijolično svetlobo. Ker takšna koža ne more zagoreti, se pojavi tudi velika možnost tvorbe rakavih celic.
Po nekaterih ocenah naj bi albinizem prizadel enega na 20 tisoč ljudi, je neozdravljiv in se lahko, ampak redko, pojavi pri vseh rasah, tudi pri živalih.
Na Tajskem so opazili majhno albino želvico, ki je plavala med zelenimi želvami. Albino želve so zelo redke in so lahek plen vsem večjim morskim plenilcem, saj jih zaradi barve zelo hitro opazijo.
V povprečju preživi le ena izmed tisoč želv, zato je verjetnost, da bi albino želva odrasla, zelo majhna. Želve segajo v čas dinozavrov, njihov oklep pa je dejansko del okostja, saj je sestavljen iz več kot 50 kosti, ki vključujejo tudi želvina rebra in hrbtenico.
V Indoneziji živi petletna albino orangutanka z imenom Alba, kar v latinščini pomeni "belo". Albo so rešili iz ujetništva v okrožju Kapuas Hulu iz osrednje kalimantske province.
Orangutan v malajščini pomeni "človek gozda". Orangutani so največji drevesni sesalci, dolge roke in močne noge jim omogočajo premikanje skozi veje. So zelo inteligentna bitja, so pa tudi zelo ogrožene živali in so le korak od izumrtja.
Albino mladiček kenguruja v nemškem živalskem vrtu Duisburg. Albinizem med kenguruji je zelo redek pojav, živali tudi težje preživijo, saj so zaradi bele barve bolj ranljivi.
Albino kenguruji so v veliki meri tudi gluhi in slepi. Tako postanejo lahke tarče plenilcev, kot sta npr. pes in lisica. Kenguruji so zelo družabne živali in vedno živijo v manjših skupinah. So simbol Avstralije, kjer jih je več kot je tamkajšnjih prebivalcev.
Na sliki je Albino zebra iz Nacionalnega rezervata Massai Mara. Albino zebram velikokrat rečejo tudi zlate zebre. Lahko so popolnoma bele barve, pa imajo še vedno rahel črtast vzorec. Tako kot je edinstven človekov prstni odtis, je edinstvena tudi struktura zebrinih črt. Ta barva jim na suhih in prašnih ravninah dejansko pomaga, saj se tako lažje zlijejo z okoljem.
Snežinka je edina do zdaj znana albino gorila na svetu. Nastanjena je bila v živalskem vrtu v Barceloni, leta 2003 je po 39 letih življenja poginila zaradi kožnega raka. Bila je ena izmed najbolj fotografiranih živali. Albino gen je podedovala in bila zaradi tega rojena brez barvnih pigmentov v koži in laseh.
Na sliki je albino pav v kolumbijskem botaničnem vrtu. Beli pav je genetska različica indijskega modrega pava, ki smo ga ljudje bolj navajeni. Pavi so seveda bolj znani po svojem večbarvnem perju, vendar zahvaljujoč selektivni vzgoji nastaja trend belih pavov. Temu rečemo levkizem, gre pa za gensko mutacijo, ki povzroči izgubo pigmentacije. Belega pava od albino pava ločimo po barvi oči; živali z levkizmom ohranijo svojo normalno barvo, medtem ko imajo albino pavi rdeče oči.
V parku levov blizu Johannesburga so praznovali redko rojstvo enega od dveh belih mladičkov. Leva pogosto imenujemo tudi kralj živali, predvsem zaradi njegove veličastne grive. Dolgi so lahko do 2,5 metra, njegov rep pa meri tudi več kot meter. Tehtajo do 250 kilogramov. Živijo na odprtem, so pa tudi edine mačke, ki živijo v skupinah. Spijo lahko tudi do dvajset ur na dan.
Albino kit, imenovan tudi Duh kit, iz Argentine. Tudi drugod po svetu so že opazili albino kite. Pri vzhodni avstralski obali velikokrat opazijo albino kita grbavca, ki ga imenujejo Migaloo. Sicer se tam giblje le med junijem in novembrom, saj naj bi potoval tudi v okolico Antarktike, kjer se hrani. Migalooja opazujejo že od leta 1991, nazadnje so ga videli avgusta letos.
